Jedro

Sodišče je opazno spremembo prsta (končni členek je spremenjen, nekoliko zožen, manjka normalni noht) objektivno opredelilo kot skaženost. Ugotovilo pa je tudi tožnikov subjektivni odnos do spremenjenega izgleda prsta, in sicer kot tožnikove občutke neprijetnosti ob vprašanjih tretjih, zakrivanja prsta z rokavicami, skrivanje roke v žepu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo (točka I izreka), da se v višini 5.920,00 EUR pravdni postopek zaradi delnega umika tožbenega zahtevka ustavi. Pod točko II je toženi stranki (v nadaljevanju toženka) naložilo plačilo zneska 6.150,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2016 dalje do plačila, v presežku do vtoževanega zneska 8.880,00 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pod točko III je naložilo toženki plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik) v znesku 825,32 EUR ter tožniku plačilo pravdnih stroškov stranskega intervenienta v višini 694,53 EUR.

2. Toženka se pritožuje zoper sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na odmero višine odškodnine iz naslova fizičnih bolečin in nevšečnosti tekom zdravljenja, iz naslova duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Toženka meni, da je sodišče po primerno izvedenem dokaznem postopku sicer popolnoma ugotovilo dejansko stanje, vendar ga je zmotno presojalo in s tem zmotno uporabilo materialno pravo, saj je prisojena višina odškodnine za nepremoženjsko škodo bistveno pretirana. Izvedenec A.B. je ugotovil, da je tožnik trpel hude telesne bolečine le 2 uri, trajne srednje hude bolečine en dan, občasne srednje hude bolečine do 3 ure na dan za obdobje enega meseca, lahke trajne dva tedna in še kasneje do 4 ure dnevno v dveh mesecih. Upoštevajoč tudi nevšečnosti, ki jih je tožnik trpel pri zdravljenju pa je zdravljenje potekalo brez zapletov, zato ni osnove za višino prisojene odškodnine, primerna pravična odškodnina iz tega naslova bi bila največ 3.000,00 EUR. Tožnik je glede na izdelano izvedeniško mnenje sicer utrpel tudi trajne posledice, ki ga v določeni meri ovirajo pri vsakodnevnih življenjskih aktivnostih, vendar so minimalne in omejene na zmanjšan občutek za dotik v poškodovanem prstu ter nekoliko zmanjšano moč prsta. Tožnik je tudi sam izpovedal, da je resneje oviran zgolj pri sekanju drv ter pri košnji trave s kosilnico na nitko, zato je potrebno zaključiti, da je tožnik kot posledico poškodbe svoje nedominantne roke utrpel le minimalno prikrajšanje pri občasnih življenjskih aktivnostih, zato bi bila primerna in pravična odškodnina največ 1.500,00 EUR. Glede višine iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti pa meni, da je bila ta prisojena v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem in bi sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava moralo zahtevo v tem delu v celoti zavrniti. Izvedenec je ugotovil, da sprememba na telesu ni takšna, da bi povzročila gnus in da bi tožnik zaradi tega trpel. Tožnik je sam izpovedal, da se je na spremenjen videz prsta navadil in ga ne moti. V predmetnem primeru niso izpolnjeni ne subjektivni ne objektivni kriteriji, saj prst ni spremenjen do te mere, da bi zadostil objektivnim pogojem skaženosti, tožnik pa se je sprijaznil s spremenjenim videzom in ga ne moti. Samo dejstvo, da tožnik ne želi tretjim osebam razlagati kako je prišlo do poškodbe, pa glede na lokacijo in velikost spremenjenega dela prsta in s tem povezano majhno frekvenco zaznav poškodbe s strani tretjih oseb, ne konstituira duševnega trpljenja oškodovancu v taki meri, da bi bil le ta opravičen do odškodnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevanih bistvenih kršitev procesnih določb. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki toženke o zmotni uporabi materialnega prava, ki naj bi ga sodišče storilo s tem, da je nepravilno upoštevalo merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo in sicer: za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in duševne bolečine zaradi skaženosti.

5. Ob preizkusu odločitve glede višine prisojene odškodnine, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (drugi odstavek 179. člena OZ). Pri odmeri je sodišče primerno upoštevalo posebnosti oškodovanca (ob poškodbi je bil star 16 let, usposabljal se je za poklic mizarja ter, da je pred njim še celotna delovna doba) in okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo v medsebojnih razmerjih med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanjo ter sodno prakso pri odmerjanju navedenih odškodnin. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe toženke, da je odškodnina iz posameznih naslovov nematerialne škode odmerjena previsoko.

6. Sodišče prve stopnje je tožniku iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem odmerilo 4.800,00 EUR, iz naslova strahu 700,00 EUR (ni pritožbeno sporno), iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 4.500,00 EUR in iz naslova skaženosti 1.000,00 EUR. Skupaj je bila tožniku za vtoževano nepremoženjsko škodo odmerjena odškodnina v znesku 11.000,00 EUR in ob upoštevanju soodgovornosti v višini 35 % ter 1.000,00 EUR odbitne franšize, toženki naloženo plačilo 6.150,00 EUR. Obseg tožnikovega oškodovanja, potek zdravljenja, trajanje in stopnjo bolečin je natančno opisal izvedenec medicinske stroke, tožnik pa je o poškodbi, bolečinah, neprijetnostih in posledicah nezgode izpovedal na zaslišanju. Sodišče je pri odmeri odškodnine pravilno upoštevalo posebnosti konkretnega primera. Tako je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah dalo ustrezno težo tako intenziteti, času trajanja bolečin (pritožba izpostavlja le ti dve okoliščini), kot tudi številnim nevšečnostim, ki so spremljale tožnikovo zdravljenje. Tožnik je bil 4 dni hospitaliziran, ker je bila potrebna kirurška oskrba z odstranitvijo mrtvin, naravnava kosti in učvrstitev s kirshnerjevo iglo. Pravilno je tudi upoštevalo, da so tožniku bolečine lajšali z ustreznimi analgetiki, ter da so so bolečine stopnjevale ob prevezih rane ter kasneje pri intenzivnejšem razgibavanju prsta. Tožniku je večjo neprijetnost predstavljala štiri tedenska učvrstitev prsta s kirshnerjevo iglo. Za izboljšanje gibljivosti prsta je moral opraviti 14 dnevno fizikalno terapijo. Tudi dejstvo, da se bodo občasne lažje bolečine pojavljale tudi v bodoče, vpliva na odmero višine odškodnine, še posebej, ker gre za oškodovanca na začetku svoje poklicne poti, kjer bo v veliki meri odvisen od svojih rok.

7. Tudi pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je sodišče ustrezno upoštevalo konkretno ugotovljene okoliščine. Sledilo je zaključkom izvedenca, da je tožniku ostala omejena gibljivost v končnem členku, kar vpliva na grobo moč in spretnost. Prav tako ostaja zmanjšan občutek za dotik na končnem členku, s čemer je moteno zaznavanje predmetov pri prijemanju z roko, težave se pojavljajo pri prenašanju in dvigovanju bremen zaradi nekoliko zmanjšane moči v četrtem prstu. Ker je prst občutljiv na mraz je potrebna zaščita. Sodišče je tudi tu upoštevalo, da bodo tožnika ugotovljene omejitve (trajna okvara prstanca) spremljale tako pri privatnih kot poklicnih aktivnostih, v daljšem življenjskem obdobju, zato predstavlja odmerjena višina odškodnine ustrezno satisfakcijo za pretrpljene in bodoče duševne bolečine

8. Pritožba tudi neutemeljeno očita, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je presodilo, da predstavlja tudi odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti pravno priznano škodo. Napačna je pritožbena navedba, da ugotovitve izvedenca ne utemeljujejo zaključkov sodišča. Presoja ali je tožnikova zunanjost po poškodbi tako spremenjena, da jo je mogoče opredeliti kot skaženosti je prepuščena sodišču, saj gre za pravno vprašanje. Sodišče je opazno spremembo prsta (končni členek je spremenjen, nekoliko zožen, manjka normalni noht) objektivno opredelilo kot skaženost. Ugotovilo pa je tudi tožnikov subjektivni odnos do spremenjenega izgleda prsta, in sicer kot tožnikove občutke neprijetnosti ob vprašanjih tretjih, zakrivanja prsta z rokavicami, skrivanje roke v žepu. Upoštevaje tudi splošno znano občutljivost mladostnikov glede zunanjega videza, so ugotovljene spremembe tudi po presoji sodišča druge stopnje, tako po objektivnih kot subjektivnih kriterijih, pravilno opredeljene kot skaženost, ki povzroča duševne bolečine takšne intenzitete, ki opravičujejo priznanje odškodnine iz tega naslova v višini 1.000,00 EUR1. 9. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pravilno upoštevalo vse ugotovljene okoliščine primera kot tudi naravo in namen odškodnine zato prisojeni znesek predstavlja ustrezno zadoščenje za tožnika in ne odstopa od odškodnin, ki jih sodišča prisojajo v drugih podobnih primerih2. 10. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani, zato je sodišče druge stopnje pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Toženka s pritožbo ni bila uspešna zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Odločitev ni v nasprotju s sodbo II Ips 204/2006 2 Povprečna plača v Sloveniji na dan zaključka glavne obravnave, aprila 2018 je bila 1.078,95 EUR. V zadevi II Ips 493/99 je bilo oškodovanki, ki je bila stara 20 let dosojenih 10 povprečnih plač, v primeru II Ips 432/2005 je bilo moškemu (amputacija mezinca) odmerjenih skupno 15 povprečnih plač, v zadevi II Ips 82/2003 je bilo odmerjenih skupno 12 povprečnih plač, v zadevi II Ips 851/2006 je bilo odmerjenih skupno 15 povprečnih plač, v zadevi II Ips 53/2005 je bilo odmerjeno pribl. 9 povprečnih plač (amputacija odmaknjenega členka desnega sredinca), v zadevi II Ips 852/2006 je bilo odmerjenih približno 9 povprečnih plač (poškodba sredinca desne roke in sicer amputacija v višini baze končnega členka desnega sredinca).