Jedro

Če je nad dolžnikom kasneje (po potrditvi prisilne poravnave) začet stečajni postopek, mora stečajni upnik v stečajnem postopku prijaviti terjatev, ki je že bila prijavljena in preizkušena v postopku prisilne poravnave. Vendar pa se takšna terjatev v stečajnem postopku ne preizkusi ponovno, saj ima sklep o potrditi prisilne poravnave učinek izvršilnega naslova in s tem tudi pravnomočno razsojene stvari.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot prepozno zavrglo prijavo v uvodu navedenega stečajnega upnika. Potekel naj bi namreč dvomesečni rok iz 1. odstavka 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ((ZPPSL) Ur.l. RS štev. 67/93).

Proti navedenemu sklepu se je zaradi nepravilne uporabe zakona pritožil stečajni upnik (po pooblaščencih). Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa in (smiselno) vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je bil pred stečajnim postopkom izpeljan postopek prisilne poravnave, ki je bil zaključen s sklepom z dne 11.7.1994, opr.št. St ....., ki je postal pravnomočen dne 26.7.1994. Z navedenim sklepom je bila namreč potrjena prisilna poravnava, ki je bila sklenjena prav tako dne 11.7.1994. Zato v takšnem primeru ni mogoče uporabiti določbe 138.člena ZPPSL, po kateri se za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, šteje, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku, ampak se uporabi določba 1. odstavka 137. člena ZPPSL, po kateri morajo upniki (sedaj stečajni upniki) svoje terjatve prijaviti v roku dveh mesecev od objave oklica o začetku stečajnega postopka (v Uradnem listu Republike Slovenije).

Argument za takšno stališče je v tem, da stečajni razlog ni bil ugotovljen že v postopku prisilne poravnave (2. odstavek v zvezi s 3. točko 1. odstavka 34. člena in 57. člen ZPPSL), ampak se je stečajni razlog ugotovil šele po končanem postopku prisilne poravnave (4. odstavek 97. člena v zvezi z 2. odstavkom 92. člena ZPPSL), in sicer s sklepom Okrožnega sodišča v L. z dne 20.6.1995, opr.št. St ..... V tem drugem primeru, ko je bil nad dolžnikom kasneje (po potrditvi prisilne poravnave) začet stečajni postopek, upniki prijavijo terjatve v zmanjšanem (3. odstavek 66. člena ZPPSL) ali pa v polnem zneksu (4. odstavek 66. člena ZPPSL) - le s to razliko, da se terjatve, ki so bile prijavljene in preizkušene v postopku prisilne poravnave, v stečajnem postopku ne preizkusijo ponovno, saj ima sklep o potrditvi prisilne poravnave učinek izvršilnega naslova in s tem tudi pravnomočno razsojene stvari.

Glede na navedeno bi stečajni upnik svojo tejatev moral prijaviti v roku dveh mesecev (iz 1. odstavka 137. člena ZPPSL), ki je prekluziven. Za ta rok je v zakonu določeno, da teče od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka v Uradnem listu Republike Slovenije (1. odstavek 137. člena v zvezi s 5. točko 102. člena ZPPSL). Zato so drugačna stališča stečajnega upnika, izražena v pritožbi, nesprejemljiva.

Tako je sodišče druge stopnje pritožbo stečajnega upnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani prvostopni sklep (15. člen ZPPSL v zvezi z 2. točko 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)).