Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju in višini terjatve. V ugovoru nakazana možnost poplačila in rešitev spornega razmerja po izvensodni poti ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo, da je poplačilo na predlagani način možno.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 16.05.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da še niso izčrpane vse možnosti za rešitev po izvensodni poti, saj poseduje terjatvi v višini 26.000.000,00 SIT. Za izterjavo je že vložil predlog za izvršbo in pričakuje poplačilo svoje terjatve. Upniku je omenjal možnost cesijskega odstopa v pobot. Prepričan je, da je izvršba preuranjena, saj še vedno obstaja možnost rešitve dolžniškega razmerja po izvensodni poti. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po 2. odst. 53. člena ZIZ, neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, vendar kljub opozorilu v ugovoru ni navedel dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju in višini upnikove terjatve. V ugovoru nakazana možnost poplačila in rešitev spornega razmerja po izvensodni poti, ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo, da je poplačilo na predlagani način možno. Dolžnik namreč konkretnega dogovora z upnikom o poplačilu s "cesijskim odstopom terjatve v pobot dolga" niti ne zatrjuje. Glede na navedeno, sodišče druge stopnje zaključuje, da ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.