Jedro

Opisano ogrožanje zadržane, ki je opustila jemanje zdravil in je do potrebe njihovega jemanja nekritična, je že po zaključku prvostopnega sodišča, s katerim se pritožbeno sodišče strinja, mogoče preprečiti le z ustreznim zdravljenjem; brez jemanja zdravil se bo konfliktnost pri zadržani gotovo povečala, prav tako njena agresija in nespečnost, poslabšala bi se manija, s čimer bi ob nejemanju zdravil pod nadzorom lahko zapadla, kako že v preteklosti, v globoko depresijo, kar bi glede na dosedanji potek pričakovano sledilo, in kar predstavlja tudi nevarnost hujšega ogrožanja njenega zdravja in nevarnost ogrožanja življenja v bodoče.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da A. A.1, EMŠO: ..., stanujočo ..., zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice Vojnik za dobo do šest tednov, šteto od dne 5. 2. 2024 dalje.

2. Proti sklepu se v okviru pritožbenega roka pritožuje zadržana oseba (v nadaljevanju tudi pritožnica) v laični vlogi, datirani z dnem 12. 2. 2024, brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 42 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 30 Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Sklicuje se na psihični napor, ki ga zanjo predstavlja zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom (na zaprtem oddelku, kot izrecno navaja), ker ni oseba, ki bi ji ustrezalo bivanje med štirimi stenami. Predlaga namestitev na odprti oddelek oz. odpustitev iz Psihiatrične bolnišnice ... zaradi potrebnih formalnosti pri delodajalcu v zvezi z že urejenim bančnim kreditom v višini 15.400,00 EUR, da razreši problem z bivšim partnerjem v skladu z njunim predhodnim dogovorom o odselitvi, v zameno česar slednji zahteva izplačilo 20.000,00 EUR. Izpostavlja, da se počuti dobro in da bo zdravila redno jemala doma, pa tudi dopusta nima več na pretek, medtem ko si bolniškega staleža zaradi dohodkov le v višini 1.062,00 EUR, s katerimi težko preživi vsakomesečno, ne more privoščiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče najprej izpostavlja, da je že sodišče prve stopnje izčrpno pojasnilo,2 da zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve zadržane osebe pomeni občuten poseg v človekove z Ustavo RS (Ustava) varovane pravice, zaradi česar je, kadar je takšen poseg nujno potreben, bodisi zaradi zavarovanja drugih oseb bodisi zaradi varstva osebe same (ogrožanje življenja, zdravja, povzročanje premoženjske škode), ki (nujno) potrebuje zdravljenje, dopustno le pod zakonsko določenimi pogoji in z omejitvijo trajanja na najkrajši možni čas. Pritožbeno sodišče se razlogovanju prvostopnega sodišča v celoti pridružuje; predmet pritožbenega obravnavanja je zato presoja obstoja zakonskih pogojev za pridržanje, ki jim pritožnica, kot je razumeti vsebino njene pritožbe, pritožbeno oporeka, čeprav konkretizirano ne uveljavlja razlogov, s katerimi bi izpodbijala njihov obstoj ali dolžino zadržanja. Ob tem gre ugotoviti, upoštevaje določbo 53. člena ZDZdr, da je sodišče prve stopnje ob ugotovljenih dejstvih pravilno uporabilo materialno pravo, ki ga je najprej povzelo v točki 6 obrazložitve, in nato v nadaljnji obrazložitvi tudi presojalo kumulativno izpolnjenost zakonskih pogojev, ki morajo biti podani za takšen način zdravljenja, in katere določa prvi odstavek 39. člena citiranega zakona.3

5. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku, kot ga je povzelo v točkah 2 do 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa, utemeljeno zaključilo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za zadržanje pritožnice na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve. V obrazložitvi je v točki 14 nato zapisalo ugotovljene razloge za zaključek, da je pri pridržani osebi podana huda duševna motnja (kronificirana bipolarna afektivna motnja, ki se pojavlja občasno v akutnih fazah in pri zadržani nastopa v depresivnih in maničnih epizodah), zaradi katere ima, kot je nadaljnje ugotovitve nanizalo v točki 15 obrazložitve, imenovana hudo moteno presojo realnosti in enako hudo moteno zmožnost obvladovanja svojih ravnanj (ki ju ni zmožna). V točki 16 je nato navedlo in podrobno obrazložilo dejanske razloge o tem, da je zaradi ugotovljene hude duševne motnje huje ogroženo njeno zdravje in ogroženo njeno življenje, kot tudi da je pričela huje ogrožati svoje premoženje (huda ogroženost njene socialne varnosti). Drugostopno sodišče se razlogom pridružuje, predvsem ob izpostavljanju prepričljivega zaključka o na podlagi izvedenega dokaznega postopka v krajšem obdobju pred hospitalizacijo ugotovljenem pritožničinem ne zgolj enkratnem upravljanju osebnega vozila, trajajočem vso noč. Slednje predstavlja ravnanje zadržane v manično privzdignjenem, bolezensko spremenjenem stanju, povzročenem zaradi nejemanja predpisanih zdravil ter ob pomanjkanju spanca in ob izkazani zlorabi alkohola, in s tem ravnanje, s katerim je zadržana kot udeleženka v prometu huje ogrožala svoje zdravje in zdravje drugih udeležencev v prometu ter hkrati ogrožala tako svoje kot življenja ostalih udeležencev v prometu, oz. je v teh okoliščinah ogrožujoča zase in za druge. Opisano ogrožanje zadržane, ki je opustila jemanje zdravil in je do potrebe njihovega jemanja nekritična, je že po zaključku prvostopnega sodišča, s katerim se pritožbeno sodišče strinja, mogoče preprečiti le z ustreznim zdravljenjem; brez jemanja zdravil se bo konfliktnost pri zadržani gotovo povečala, prav tako njena agresija in nespečnost, poslabšala bi se manija, s čimer bi ob nejemanju zdravil pod nadzorom lahko zapadla, kako že v preteklosti, v globoko depresijo, kar bi glede na dosedanji potek pričakovano sledilo, in kar predstavlja tudi nevarnost hujšega ogrožanja njenega zdravja in nevarnost ogrožanja življenja v bodoče. 6. Sodišče je presojalo in se opredelilo tudi do zadnjega pogoja, v zvezi s čimer je ugotovilo, da trenutno pri pritožnici ne pridejo v poštev nobene milejše oblike zdravljenja (točka 17 obrazložitve), ker je zaradi trenutnega stanja hude duševne in razpoloženjske motnje pri zadržani nujno potrebno ustrezno psihiatrično zdravljenje v psihiatričnem oddelku pod posebnim nadzorom. Pritožnica argumentiranega zaključka sodišča s svojim splošnim pritožbenim nestrinjanjem s takšno obliko zdravljenja ne more uspešno izpodbiti s pritožbeno izraženo željo po odpustu oz. po drugačni obliki zdravljenja, še posebej glede na njeno trenutno hudo spremenjeno duševno stanje in nekritičnost do svojega stanja, zaradi česar že po zaključku prvostopnega sodišča pritožnica doma ne bi zmogla sodelovati zaradi svojega stanja, medtem ko ji zdravila v bolnišnici implicirajo pod nadzorom in bodo le tako lahko imela učinek.4 V 19. točki obrazložitve se sodišče opredeli tudi do ugotovljenih razlogov glede obdobja izrečenega zadržanja.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo in se pravilno opredelilo do razlogov o izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev za pridržanje ter do potrebnega časa odrejenega zadržanja, s čimer je omogočilo preizkus izpodbijanega sklepa. Svoje zaključke je temeljilo predvsem na strokovnih zaključkih izvedenke, ki je na svojem področju strokovnjak in kot tak pomočnik sodišča, zato takšnih ugotovitev pritožnica ne more omajati zgolj z navedbo, da se počuti dobro in da bo tablete redno jemala, sicer pa vsebine mnenja z ničemer ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi vsebino zapisnika ob sprejemu, anamnezo, obvestilo Psihiatrične bolnišnice ... ter izpovedi zadržane, bližnje osebe, ter zdravnice iz Psihiatrične bolnišnice ..., ki jih je skupaj z izvedenskim mnenjem pravilno presojalo v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1. Zato dejanskih zaključkov sodišča, če je pritožbo razumeti kot njihovo grajo, kateri omogočajo zanesljiv zaključek o izpolnjenosti pogojev iz 39. člena ZDZdr, zaradi česar je dejansko stanje po presoji pritožbenega sodišča ugotovljeno popolno in pravilno, ta ne more izpodbiti niti z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, povzetimi v točki 2 tega sklepa, ki niso pravno pomembne. Upoštevaje v pritožbi izražene želje pritožnice po odpustu pa tudi pritožbeno sodišče ponavlja, da se lahko na podlagi določb 71. člena ZDZdr, če so za to podani pogoji, zadržano osebo v primeru izboljšanja stanja odpusti še pred iztekom roka ali pa to lahko predlaga zadržana oseba sama ali njen odvetnik. O zdravljenju na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice sodišče ne odloča in ta ni predmet presoje obravnavane odločitve.

8. V pritožbi postopkovnih kršitev ni razbrati, sodišče druge stopnje pa v okviru pritožbenega preizkusa ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr zavrnilo. Ker je odločeno le o pritožbi zadržane osebe, bo učinek pravnomočnosti nastopil z iztekom roka za pritožbo tudi drugih udeležencev ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o njihovih morebitnih pritožbah.

1 Očitno napako v uvodu in izreku sklepa lahko prvostopno sodišče kadarkoli popravi; člen 328 in 332 Zakona o pravdnem postopku (ZPP). 2 Točka 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 3 In ki so: (-) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (-) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, in (-) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz predhodnih alinej ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). 4 Pri čemer je slednjega že zaznati, glede na povzeto oceno izvedenke o manično privzdignjenem razpoloženju zadržane, ki je navzven že nekoliko obvladovano s sedanjo terapijo.