Jedro

Okoliščina, da je izvenzakonska partnerka obdolženca kot strokovna sodelavka zaposlena na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Celju, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Za postopek se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno državno tožilstvo v Celju je na Okrožno sodišče v Celju po opravljeni sodni preiskavi vložilo obtožnico zoper obdolženega B. B., zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2. Sodnica Okrožnega sodišča v Celju B. Ž. K. je na Vrhovno sodišče vložila predlog za prenos krajevne pristojnosti, v katerem je navedla, da je bilo po opravljenih poizvedbah ugotovljeno, da je obdolženec izvenzakonski partner A. A., ki je na Okrožnem sodišču v Celju zaposlena kot strokovna sodelavka na kazenskem oddelku, delo pa opravlja prav za sodnico, ki ji je trenutno dodeljena zadeva zoper obdolženega B. B. Poudarila je še, da je strokovna sodelavka v rednem stiku z vsemi sodniki kazenskega oddelka Okrožnega sodišča v Celju, da jo vsi dobro poznajo, ter da je zaradi narave dela v stiku tudi s kazenskimi spisi Okrožnega sodišča v Celju. Predlagateljica meni, da v konkretni zadevi obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega sojenja obdolženemu B. B. pred Okrožnim sodiščem v Celju, zato Vrhovnemu sodišču predlaga, da določi drugo stvarno pristojno sodišče. B.

3. Po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).

4. Bistvo vloženega predloga za prenos krajevne pristojnosti je v trditvi, da zaradi zaposlitve strokovne sodelavke, ki je izvenzakonska partnerka obtoženca, pred Okrožnim sodiščem v Celju ne bo zagotovljen videz nepristranskosti sojenja.

5. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah1 presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Zaupanje v integriteto razpravljajoče sodnice sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Celju zaposlena obdolženčeva izvenzakonska partnerka. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice.2 V zadevi Mitrov proti Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji z dne 2. 6. 2016 je Evropsko sodišče za človekove pravice izrecno presodilo, da je na objektivni videz nepristranskosti sojenja treba še zlasti paziti na majhnih sodiščih ter v vsakem posamičnem primeru skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbujati dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču. 6. V konkretni zadevi okoliščina, da je izvenzakonska partnerka obdolženca kot strokovna sodelavka zaposlena na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Celju, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče je pri odločitvi izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven ter posebej upoštevalo okoliščino, da je Okrožno sodišče v Celju relativno majhno sodišče. C.

7. Vrhovno sodišče je zato na podlagi določbe prvega odstavka 35. člena ZKP za ta postopek namesto krajevno pristojnega Okrožnega sodišča v Celju določilo Okrožno sodišče v Mariboru.

1 Primerjaj na primer odločbe Vrhovnega sodišča I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2006, I Kr 44/2007 z dne 20. 9. 2007, I Kr 42/2008 z dne 13. 10. 2008, I Kr 16/2010 z dne 11. 3. 2010, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016 ter številne druge. 2 Primerjaj na primer odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 ter Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015.