Jedro

Kateri so preventivni ukrepi, ki jih je zavarovanec dolžan izvajati, je stvar presoje v vsaki konkretni situaciji. Za utemeljenost tožbenega zahtevka je bilo zato presoditi, ali je tožeča stranka s svojim ravnanjem povzročila ali prispevala k nastanku zavarovalnega primera. V luči tega je bilo zato potrebno presoditi, ali so utemeljena zatrjevanja tožene stranke, da tožeča stranka tovora ni ustrezno pritrdila oziroma zavarovala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 4.042,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 1. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek je glede teka zakonskih zamudnih obresti v presežku zavrnilo (II. točka izreka) in še odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 2.431,07 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe, od zapadlosti pa do prenehanja obveznosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka in se z uveljavljanjem vseh zakonskih pritožbenih razlogov zavzema za spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. V pritožbi izpostavlja, da je tožeča stranka tovor, ki ga je prevažala, neustrezno in nepravilno pritrdila, zaradi česar je ravnala malomarno, posledično pa je zaradi tega prišlo do škodnega dogodka. Tožena stranka meni, da ni temelja tožbenega zahtevka.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilo in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave.

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo z obrazložitvijo, da je kritičnega dne prišlo do škodnega dogodka in sicer do poškodbe tovora med prevozom, kar pomeni, da gre za zavarovalni primer in s tem za obveznost tožene stranke po zavarovalni pogodbi. Sodišče je zaključilo, da iz ugotovitev izvedenca J. o zahtevnosti tovora za prevoz in kako varljivo stabilen je izgledal vstavljen v Gitterbox paleto, vozniku oziroma tožeči stranki ni možno pripisati naklepa ali hude malomarnosti pri prevozu.

7. Iz dejanskih podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka dne 19. 9. 2013 s svojim tovornim vozilom za naročnika T d.d., NM, na relaciji NM - B., peljala krivilo orodje Toyota. Po trditvah tožeče stranke je bilo orodje nameščeno v Gitterbox paleto (standardno kovinsko paleto, dim. 120x85x70 in teže 80 kg). Med prevozom je zaradi sunkovitejšega manevra verjetno popustila pritrdilna vrv, tovor se je premaknil na levo stran, nato pa je, kljub poskusu voznika, da bi tovor ročno poravnal, tovor padel iz tovornega vozila, pri čemer je prišlo do škode na tovoru. Tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja plačilo zneska, ki ga je kot prevoznik plačala naročniku prevoza kot škodo na tovoru. Tožeča stranka je imela po polici št. 116-2021251 pri toženi stranki zavarovano prevozniško odgovornost in je podala odškodninski zahtevek, ki ga je tožena stranka zavrnila z obrazložitvijo, da tožeča stranka kot oškodovanec ni storila vsega kot dober gospodarstvenik, da bi preprečila nastanek zavarovalnega primera, saj je škoda nastala zaradi opustitve izvajanja ukrepov za preprečevanje zavarovalnega primera, ker tovor ni bil ustrezno pritrjen in zavarovan.

8. S premoženjskim zavarovanjem, kamor spada tudi zavarovanje prevozniške odgovornosti cestnega prevoznika za škodo na tovoru v cestnem prometu, se zagotavlja povrnitev škode, ki nastane v zavarovančevem premoženju, kadar nastane zavarovalni primer (prvi odstavek 949. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). S sklenitvijo zavarovalne pogodbe zavarovalnica prevzame obveznost povrniti škodo, ki nastane z nastopom zavarovalnega primera. Vendar pa zaradi tega ravnanje potencialnega oškodovanca, zavarovanca, ne sme postati brezbrižno oziroma manj skrbno, kot bi bilo, če zavarovalna pogodba ne bi bila sklenjena. Še vedno je zavarovanec dolžan storiti vse, da nastanek zavarovalnega primera prepreči, saj je on tisti, ki ima predmet zavarovanja pod nadzorom. Zato je v OZ v 950. členu uzakonjena dolžnost zavarovanca, da izvaja preventivne (po nastanku zavarovalnega primera pa tudi vse reševalne) ukrepe. Zakonska določba velja poleg zavarovalnih pogojev posamezne zavarovalnice, čeprav v njihovo vsebino ni povzeta.

9. Kateri so preventivni ukrepi, ki jih je zavarovanec dolžan izvajati, je stvar presoje v vsaki konkretni situaciji. Za utemeljenost tožbenega zahtevka je bilo zato presoditi, ali je tožeča stranka s svojim ravnanjem povzročila ali prispevala k nastanku zavarovalnega primera. V luči tega je bilo zato potrebno presoditi, ali so utemeljena zatrjevanja tožene stranke, da tožeča stranka tovora ni ustrezno pritrdila oziroma zavarovala.

10. Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje, da tožeča stranka ni dokazala, da je bil tovor ustrezno pritrjen. Tožeča stranka je zatrjevala in dokazovala, da je tovor, ki je bil predmet prevoza, bil naložen v kovinski Gitterbox paleti, ki so običajne za transport zadevnega tovora ter privezan oziroma pričvrščen s pritrdilno vrvjo.

11. V predmetni zadevi sta bili v zvezi z okoliščinami zadevnega škodnega dogodka izdelani dve izvedenski mnenji, pri čemer je sodišče prve stopnje za podlago svoje odločitve vzelo izvedensko mnenje izvedenca R.J., ki ga je tožeča stranka kot pretežno ustreznega povzela, tožena stranka pa se do njega ni opredelila.

12. Iz mnenja izvedenca J. izhaja, da je ker tako tožeča kot tožena stranka nista zavarovali in predložili nikakršnih verodostojnih dokazov skladno z veljavnimi zakonskimi predpisi, izvedenec ni mogel podati ocene ustreznosti pritrjenosti in zavarovanja tovora med prevozom. Dejstvo, da izvedenec ni mogel podati mnenja, pa to samo po sebi še ne pomeni, da ravnanje s tovorom, ki je bil predmet prevoza, ni bilo zadosti skrbno in da je tožeča stranka kot zavarovanec opustila ukrepe za preprečitev nastanka zavarovalnega primera. Po mnenju izvedenca J. se je namreč tovor nahajal v Gitterbox paleti in šele ko je bil tovor prevrnjen na tleh, ko se je nahajal izven Gitterbox palete in tudi potem pri ponovnem ročnem nalaganju, je voznik dejansko ugotovil, kakšen zahteven tovor je to za prevoz in kako varljivo stabilen je izgledal vstavljen v Gitterbox paleto. O tem, da je bil tovor naložen v Gitterbox paleto, so v pisnih izjavah potrdile priče V., V. in G. Prav vsi ti pa so tudi v izjavah zapisali, da je bil tovor, naložen v Gitterbox paleti, dodatno pritrjen še s priveznimi trakovi, gurtnami, pri čemer verodostojnosti njihovih izjav tožena stranka ni izpodbijala. Ob ugotovitvi izvedenca J., da je tovor, vstavljen v Gitterbox paleto, deloval varljivo stabilen, ta navidezna stabilnost zadevnega tovora ob naložitvi na tovorno vozilo, ob izvedeni pričvrstitvi s priveznimi trakovi (iz izjav prič je mogoče razbrati, da je šlo za več priveznih trakov) od voznika tožeče stranke ni terjala še dodatne ali drugačne pritrditve tovora. Zato njegovega ravnanja s tovorom, ki je bilo predmet prevoza, ni mogoče oceniti za nezadostno skrbnega oziroma mu ni mogoče očitati opustitve ukrepov za preprečitev nastanka zavarovalnega primera.

13. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Tožena stranka, neuspešna s pritožbo, in tožeča stranka, ki z odgovorom na pritožbo ni prispevala k sprejeti odločitvi sodišča druge stopnje, krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom istega zakona).