27. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. novembra 2001

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1455/2000 z dne 14. 9. 2000 v zvezi s sklepom Delovnega sodišča v Celju št. Pd 454/98 z dne 25. 5. 2000 se zavrže.

Obrazložitev

1.Delovno sodišče v Celju je s sklepom št. Pd 454/98 z dne 19. 10. 1998 zavrglo kot prepozno tožbo za razveljavitev sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dne 9. 12. 1992 - tožba je bila vložena šele 6. 10. 1998. Tak sklep je bil potrjen s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1535/98 z dne 19. 11. 1998. Dne 15. 3. 2000 je pritožnik predlagal obnovo postopka. Z izpodbijanimi sklepi je bilo pravnomočno odločeno, da se obnova ne dovoli, ker zatrjevana obnovitvena razloga nista podana: obnovitveni razlog iz 5. točke 421. člena ZPP77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77; ponarejena listina) ni izkazan s pravnomočno kazensko sodbo, obnovitveni razlog iz 9. točke 421. člena ZPP77 (zapisnik inšpektorja za delo) pa ni take narave, da bi bila na njegovi podlagi za pritožnika lahko izdana ugodnejša odločba: navedbe v dopisu inšpektorja ne morejo vplivati na odločitev o pravočasnosti vložitve tožbe.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi in njeni dopolnitvi navede in laično utemeljuje domnevne kršitve ZPP77, razloge, zaradi katerih se z nedovolitvijo obnove ne strinja in izrecno zatrjuje le kršitev 14. člena Ustave (ki ga razume kot "dosledno spoštovanje zakonskih določil"). Brez posebne obrazložitve še našteje domnevno kršitev 22., 25., 26., 50. in 51. člena Ustave.

3.Pritožnik izrecno izpodbija le v izreku navedena sklepa. Toda ustavna pritožba zoper pravnomočen sklep o nedovolitvi obnove je prepozna: pritožnik ga je prejel 5.10.2000, ustavna pritožba pa je bila vložena 8.3.2001. Na podlagi prvega odstavka 60. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo treba vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča. Poleg tega pa mora biti za obravnavo ustavne pritožbe izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 51. člena ZUstS: ustavna pritožba se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Pritožnik je dopolnitvi ustavne pritožbe sicer priložil pravnomočen sklep o zavrženju revizije, ki pa ga ne izpodbija. Prilaga ga le kot dokaz, da je izčrpal vsa pravna sredstva. Vendar to ne drži. Zoper sklep sodišča druge stopnje s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže, je vselej dovoljena revizija (tretji odstavek 400. čl. ZPP77 in enako 384. člen ZPP).

4.Ker za obravnavanje ustavne pritožbe niso izpolnjene predpisane procesne predpostavke (predpisani pogoji), jo je bilo treba zavreči. Zato Ustavnemu sodišču tudi ni bilo treba presojati, ali je odločitev o zavrženju revizije sploh pravilna.

5.Pritožnik je Ustavnemu sodišču predlagal, naj mu postavi pooblaščenca, ki ga bo zastopal v postopku pred Ustavnim sodiščem. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP), katerega določbe Ustavno sodišče, v skladu s 6. členom ZUstS, smiselno uporablja v postopku z ustavno pritožbo, v prvem odstavku 170. člena določa, da sodišče stranki, ki je popolnoma oproščena plačila stroškov postopka, postavi pooblaščenca takrat, kadar je to nujno za varovanje njenih pravic. V obravnavani ustavni pritožbi pa ne gre za tak primer.

Pritožnikovo ustavno pritožbo je bilo treba zavreči zaradi tega, ker za odločanje o njej niso izpolnjene procesne predpostavke.

Enako bi Ustavno sodišče odločilo tudi v primeru, če bi ustavno pritožbo v njegovem imenu vložil pooblaščenec. Zato o pritožnikovem predlogu za postavitev pooblaščenca ni posebej odločalo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS, 6. člena ZUstS v zvezi s 170. členom ZPP v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata:

Milojka Modrijan