Jedro

Če sodišče ugotovi, da se del obdobja, za katerega tožnica zahteva, da se všteje v pokojninsko dobo, nanaša na vajeniško dobo, tega obdobja v skladu s predpisi, na katere napotuje 202. čl. ZPIZ-92, ne more všteti v pokojninsko dobo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče je zavrnilo tožničin zahtevek, da se njenemu pokojnemu možu M. G. prizna v pokojninsko dobo zaposlitev pri krojaču ... od 1.2.1927 do 28.2.1932. Izreklo je tudi, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščenem odvetniku, iz vseh pritožbenih razlogov.

Toženec v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe ter predlaga zavrnitev le-te kot neutemeljene.

Pritožba je utemeljena.

Že v razveljavitvenem sklepu, št. Psp 395/94, z dne 21.12.1995, je pritožbeno sodišče opozorilo prvostopenjskega, da mora oceniti tudi podatek iz listine "foglio matricolare" (ta je v prilogah spisa prvostopenjskega sodišča v prevodu pod A/5) iz leta 1932, kjer je pod rubriko "poklic" navedeno, da je bil G. M., rojen 24.5.1911, krojač.

V njej pa so tudi drugi podatki, med drugim tudi o začetku vpoklica na opravljanje vojaške obveznosti. Pritožbeno sodišče je tedaj prvostopenjskega napotilo, naj podrobno zasliši tudi pričo A. R. o vseh vprašanjih, pomembnih za ugotovitev, ali je šlo v obravnavanem obdobju za delovno razmerje ali ne ter da skupaj z navedbami v že navedeni listini oceni vse doslej izvedene dokaze. Prav tako je prvostopenjskega napotilo, da naj ugotovi, če se kakšen del obravnavanega obdobja nanaša na vajeniško dobo.

Po določbi 1. odst. 377. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki se je v RS uporabljal do 13.7.1999 ter katerega določbe se morajo glede na 1. odst. 498. čl. ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99) uporabljati za sedanji postopek pred pritožbenim sodiščem, mora prvostopenjsko sodišče opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu. Enako določbo ima tudi sedaj veljavni ZPP v 1. odst. 362. čl.. Iz izpodbijane sodbe, prav tako pa tudi ne iz dokaznega postopka, ki je tekel pred prvostopenjskim sodiščem po izdaji navedenega sklepa pritožbenega sodišča, pa ni moč ugotoviti, da bi sodišče ugotavljalo, če se nanaša kateri del obravnavanega obdobja na vajeniško dobo. Zato bo prvostopenjsko sodišče moralo to ugotoviti ali s poizvedbami pri pristojnih italijanskih organih ali na drug način v novem sojenju, saj vajeniška doba po predpisih, na katere napotuje 202. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami) ter ki jih je prvostopenjsko sodišče podrobno navedlo na str. 3 izpodbijane sodbe, ni vštevna v pokojninsko dobo.

Glede citirane navedbe iz prevoda listine "foglio matricolare" pa prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe navaja samo, da je iz prevoda listine razvidno, da je pok. G. nastopil služenje vojaškega roka dne 14.3.1932, da je imel končanih 6 razredov osnovne šole in da je bil po poklicu krojač. To pa je po mnenju pritožbenega sodišča relevantna navedba, ter listina posledično pomemben dokaz, ki bi ga moralo prvostopenjsko sodišče v smislu 8. čl. prej veljavnega ZPP presoditi ter obravnavati tudi v celotni dokazni oceni, česar pa ni storilo ter na kar izrecno opozarja tudi pritožba v predzadnjem odstavku na 3. strani.

Pravilno tudi opozarja pritožba, da bi moralo prvostopenjsko sodišče zavzeti stališče, kateri so bistveni elementi delovnega razmerja. Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da je v nekaterih drugih zadevah Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da zgolj zaradi dejstva, da za tako stara obdobja, kot je tudi v obravnavanem primeru, ni moč dokazati, da je bil delavec pokojninsko in invalidsko zavarovan, še ni moč zaključiti, da ni šlo za delovno razmerje. Pritožba utemeljeno poudarja tudi, da sodišče med bistvene elemente delovnega razmerja šteje poleg dela in plačila "zavarovanje, dopust, vnaprej določene pogoje dela in drugo" (1. odst. na zadnji strani obrazložitve izpodbijane sodbe) ter da pri tem ne navede, kaj predstavlja to "drugo". Zato se sodba v tem delu ne more preskusiti in je v tem pogledu tudi po mnenju pritožbenega sodišča podana bistvena kršitev določb ZPP iz 13. tč. 2. odst. 354. čl..

Zato bo sodišče moralo v ponovljenem in dopolnjenem dokaznem postopku prej navedene postopkovne kršitve odpraviti ter obravnavati tudi vprašanje, ali gre v določenem obdobju obravnavanega obdobja za vajeniško dobo, dokazno oceniti tudi že citirano navedbo iz že navedene listine ter po potrebi izvesti tudi druge dokaze, opraviti kompleksno dokazno oceno ter šele nato v zadevi znova odločiti.