Jedro

Letalo, ki je bilo predmet zavarovalne pogodbe, je strmoglavilo, oba udeleženca letalske nesreče sta izgubila življenje. Pritrditi je tako sodišču prve stopnje, da je tožeči stranki uspelo dokazati, da je nastopil zavarovalni primer (tako imenovano materialno dokazno breme). S tem se je dokazno breme o nasprotnem prevalilo na toženo stranko (tako imenovano procesno dokazno breme), ki je zatrjevala, da je zavarovanec izgubil zavarovalne pravice (3. člen Splošnih pogojev), ker je letalo pilotiral M., ki ni imel potrdila o usposobitvi za pilota zrakoplova, ker v času škodnega dogodka tehnično stanje zrakoplova ni ustrezalo zakonskim predpisom in ker sta bila oba udeleženca letalske nesreče pod vplivom alkohola.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijani 1. in 3. točki izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče naložilo toženi stranki plačilo odškodnine iz naslova prestanih bolečin zaradi izgube bližnjih, ker je imel povzročitelj nezgode in lastnik zrakoplova zavarovano odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam pri toženi stranki.

2. Sodbo iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožena stranka. V obrazložitvi navaja, da sodba nima razlogov o ugovornih navedbah tožene stranke, da je zavarovanec izgubil zavarovalne pravice, ker v času škodnega dogodka tehnično stanje zrakoplova ni ustrezalo zakonskim predpisom. Motor aviona ni bil ponovno servisiran in nastavljen, na kar je bil lastnik zrakoplova pokojni B. večkrat opozorjen. Na sistemu za vžig je bil mimo servisa izveden poseg s strani nestrokovne osebe. Nastavitev magnetov je onemogočala pravilno delovanje motorja. Zavarovanec je izgubil zavarovalne pravice, ker je pilot imel v krvi več kot 0,0 mili molov alkohola v litru krvi oziroma več kot 0,0 promila alkohola v krvi. Iz toksikoloških preiskav sledi, da sta tako oče kot sin v krvi imela alkohol, do teh neprekanih trditev tožene stranke se sodišče ni opredelilo. Dokazno breme, da je bil pilot letala B., je na tožeči stranki. Sodišče je nekritično prezrlo, da je na mestu, ki je namenjeno pilotu, sedel pokojni M. Tožbeni zahtevek druge tožnice iz naslova duševnih bolečin zaradi smrti M. ni utemeljen, ker med njima ni obstajala trajnejša življenjska skupnost, saj niti nista bivala v istem kraju. Odločitev sodišča o začetku teka zamudnih obresti je neobrazložena in je ni mogoče preveriti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V tem postopku ni sporno, da je nastal zavarovalni primer, bodoč negotov dogodek neodvisen od volje strank, za katerega je bilo sklenjeno zavarovanje. Letalo, ki je bilo predmet zavarovalne pogodbe, je strmoglavilo, oba udeleženca letalske nesreče sta izgubila življenje. Pritrditi je tako sodišču prve stopnje, da je tožeči stranki uspelo dokazati, da je nastopil zavarovalni primer (tako imenovano materialno dokazno breme). S tem se je dokazno breme o nasprotnem prevalilo na toženo stranko (tako imenovano procesno dokazno breme), ki je zatrjevala, da je zavarovanec izgubil zavarovalne pravice (3. člen Splošnih pogojev), ker je letalo pilotiral M., ki ni imel potrdila o usposobitvi za pilota zrakoplova, ker v času škodnega dogodka tehnično stanje zrakoplova ni ustrezalo zakonskim predpisom in ker sta bila oba udeleženca letalske nesreče pod vplivom alkohola.

5. Sodišče se do trditev tožene stranke, da je na sistemu za vžig nepooblaščena oseba nestrokovno izvedla servis, kar je imelo za posledico nepravilno nastavitev magnetov in je onemogočala pravilno delovanje motorja, ni opredelilo. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je toženi stranki odvzelo možnost dokazovanja, da je zavarovanec izgubil zavarovalne pravice v smislu določila 3. člena 1. f točke Splošnih pogojev.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da je protispisna ugotovitev sodišča, da pri B. toksikološke preiskave, ki so bile opravljene na obdukciji njegovega trupla, niso pokazale prisotnosti etanola (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in se posledično do vprašanja, ali je letalo upravljala oseba pod vplivom alkohola, ni opredeljevalo. V Splošnih pogojih zavarovalnice je določena domneva, da se šteje, da je uporabnik zrakoplova pod vplivom alkohola, če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač več kot 0,0 mili malov alkohola v litru krvi oziroma če ima v krvi več kot 0,0 promila alkohola.

7. Tožena stranka se je tožbenemu zahtevku uprla tudi z navedbo, da je na mestu, ki je v letalu namenjeno pilotu, sedel M., kar sledi tudi iz končnega poročila o raziskavi letalske nesreče z dne 21. 9. 2010, kot tudi, da je bil let pred nezgodo verjetno trenažni in da je pokojni B. imel začasno prepoved uporabe konkretnega zrakoplova s posadko učenec pripravnik. Ker je toženi stranki uspel dokaz, da je na mestu v letalu, namenjeno pilotu, sedel M., se je s tem konkretno procesno breme, da kljub temu, da je sedel na mestu, namenjenem pilotu, letala ni pilotiral, ponovno prevalilo na tožečo stranko.

8. Iz končnega poročila o preiskavi letalske nesreče sledi, da je v letalu v času nezgode na levem pilotskem sedežu sedel sin pilota, ki ni bil pilot in tudi ni imel statusa učenca pilota. Na desnem sedežu pa je sedel njegov oče, ki je sicer bil poklicni pilot in inštruktor letenja. Oče M. je nekaj dni pred nesrečo prišel v L. z namenom, da M. vpiše v letalsko šolo A. L. B., da bi ga šolal na svojem letalu. Sodišče nekritično prezre, da so preiskovalci letalske nezgode ugotovili, da je odgovorna oseba A. P. pred nezgodo podala prijavo zoper M., ki je sam oziroma samostojno z letalom, s katerim se je zgodila nezgoda, poletel z letališča Postojna 9. 3. 2010 ter opravil prelet letala v D. in da je imel oče M. z odločbo letalskega inšpektorja z dne 26. 3. 2009 začasno prepoved uporabe zrakoplova s posadko učenec-pripravnik na zrakoplovu in da je bilo iz vpisanih podatkov v operativnem dnevniku zrakoplova ... registrske oznake ... ugotovljeno, da je operator kljub odločbi letalskega inšpektorja izvajal trenažne lete s posadko učenec-pripravnik na zrakoplovu na letališču L. B. 11. 4. 2009 (3 lete) 12. 4. 2009 (7 letov). Prva tožnica je zaslišana na naroku za glavno obravnavo izpovedala le, da je prepričana, da se je njen mož vseh pravil in prepovedi držal ter da ni pomembno, na katerem sedežu je kdo sedel, ker je bilo letalo mogoča upravljati tako z desnega kot tudi z levega sedeža. V opisani situaciji po oceni pritožbenega sodišča ne zadošča, da tožeča stranka zgolj trdi, da je B. spoštoval vsa pravila in da je zagotovo pilotiral z desnega sedeža, ker je bilo to mogoče. Pritožbeno sodišče meni, da je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi to, da v dejanskem pogledu tožena stranka ne more dokazati s stopnjo prepričanja, da B. z desne strani ni pilotiral letala. Zato je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo absolutno pretežko dokazno breme. V situaciji, kot je opisana, je sedaj dokazno breme na tožeči stranki, da dokaže, da je bil pilot B., kljub temu da je sedel na desnem sedežu, ki ni namenjeno pilotu.

9. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je sodišče prve stopnje v tem delu napačno ugotovilo tudi dejansko stanje, zato bo moralo v ponovljenem postopku odpraviti absolutno bistvene kršitve postopke, na katere je opozorjeno v tej obrazložitvi, kot tudi dopolniti dokazni postopek ob pravilni uporabi materialnopravnih določil. 10. Pritožba se tako pokaže kot utemeljena, zato ji je treba ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP v zvezi s 355. členom ZPP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).