Jedro

Skupno premoženje bivših zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev je pri ugotavljanju njunih deležev nedeljiv materialnopravni pojem. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot, ki tvorijo skupno premoženje bivših zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev, bi namreč zaradi morebitnega različnega prispevka k nastajanju posameznega segmenta skupnega premoženja lahko imelo za posledico različne deleže pravdnih strank. Takšno izhodišče pa praviloma ne more biti pravilno, saj se o deležih na skupnem premoženju odloča na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema (oz. izvenzakonskima partnerjema) v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja (2. odst. 51. čl. ZZZDR in 1. in 2. odst. 59. čl. ZZZDR).

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje v pravnomočnem zavrnilnem delu glede deleža tožnice na pravnomočno ugotovljenem premoženju (4.tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z zadnjo alineo 1.tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje) razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spada v skupno premoženje pravdnih strank stanovanjska hiša, parc. št. 21/30, vl.št. 907 in parc.št. 21/21, vl.št. 1100, stanovanje v Kranjski Gori, osebna avtomobila BMW in Zastava 101 ter prihranki v znesku 0,7 din (sedaj 0,7 SIT) na tolarski HK in 24.758 DEM ter 400,28 CHF na deviznem računu. Presodilo je, da sta deleža pravdnih strank na tem premoženju 2/10 : 8/10 v korist toženca. Sodišče prve stopnje je zato naložilo tožencu, da mora tožnici izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino in ji plačati njenemu deležu ustrezen znesek deviz in tolarjev. Sodišče druge stopnje je obravnavalo pritožbi obeh pravdnih strank. Pritožbo tožeče stranke je zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu. Pritožbi tožene stranke pa je deloma ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na stanovanjsko hišo v Ljubljani razveljavilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, ali pa obe sodbi razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji očita sodišču, da ugotovitev o "veliko večjem finančnem prispevku" toženca ne izhaja niti iz listinskih dokazov niti tega niso izpovedale priče. Zatrjuje, da toženec kljub pozivu sodišča ni izkazal, kje naj bi imel zaslužke in kolikšne. Sedaj ima v bankah v Nemčiji okoli 600.000,00 DEM. Na drugi strani pa je tožnica izkazala svoje izredno angažiranje ne le pri gradnji hiše in ustvarjanju pogojev za gradnjo, temveč tudi pri vodenju gospodinjstva in ukvarjanju z otrokom. Izkazala je dohodke (zaslužek in provizije), česar sodišče ni upoštevalo. Revidentka nato podrobno opisuje svoj prispevek, ki je izkazan tako z računi kot tudi z dnevnikom. Pojasnjuje še okoliščine, iz česar je moč sklepati o obstoju izvenzakonske skupnosti, pomoči tožencu pri delu in o njeni vlogi pri gradnji sporne hiše. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP). Revizijskemu sodišču predlaga, da revizijo zavrne kot neutemeljeno.

Revizija je utemeljena.

Skupno premoženje bivših zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev je pri ugotavljanju njunih deležev nedeljiv materialnopravni pojem. Ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot, ki tvorijo skupno premoženje bivših zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev, bi namreč zaradi morebitnega različnega prispevka k nastajanju posameznega segmenta skupnega premoženja lahko imelo za posledico različne deleže pravdnih strank. Takšno izhodišče pa praviloma ne more biti pravilno, saj se o deležih na skupnem premoženju odloča na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema (oz. izvenzakonskima partnerjema) v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja (2. odst. 51. čl. ZZZDR in 1. in 2. odst. 59. čl. ZZZDR). Sporno skupno premoženje pravdnih strank je nastajalo v daljšem časovnem razdobju. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da prispevek pravdnih strank (zlasti finančni) k nastajanju skupnega premoženja ni bil vseskozi enak. Zato vprašanje, ali so bile sploh izpolnjene predpostavke za nastanek skupnega premoženja, ni pomembno le zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja, temveč tudi za presojo o deležih pravdnih strank na le-tem. Glede na odločitev pritožbenega sodišča je ostalo odprto vprašanje obstoja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank. Takrat se je gradila stanovanjska hiša. Ni tedaj znano, ali je pri presoji o pravilnosti deležev na pravnomočno ugotovljenem obsegu premoženja, potrebno upoštevati tudi obdobje, ki z vidika nastanka skupnega premoženja ni nepomembno. Tako se izkaže, da presoja o pravnomočno ugotovljenem deležu pravdnih strank na doslej pravnomočno ugotovljenem obsegu skupnega premoženja zaenkrat ni mogoča (prim. uvodoma razloženo pravno naravo skupnega premoženja po ZZZDR), saj bi, upoštevaje dosedanje dejanske ugotovitve, lahko pripeljala do različnih deležev pravdnih strank na doslej pravnomočno ugotovljenem skupnem premoženju (večji delež tožnice) in tistem (stanovanjska hiša), za katerega še ni znano, ali sploh spada v skupno premoženje. S tem pa bi, kot je bilo že zapisano, skupno premoženje pravdnih strank in z njim povezan režim premoženjskih razmerij med bivšima zakoncema po razvezi zakonske skupnosti izgubil pomen, ki je opredeljen z ZZZDR. Zato izpodbijana sodba sodišča druge stopnje v tej fazi postopka ne more biti materialnopravno pravilna, pa čeprav bi se ob ponovni presoji o deležih pravdnih strank na drugačnem pravnomočno ugotovljenem obsegu skupnega premoženja morebiti lahko izkazala za pravilno.

Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo. Ker pa bo ob povedanem v konkretnem primeru odločanje o deležih na skupnem premoženju razvezanih zakoncev možno šele, ko bo v celoti ugotovljen obseg skupnega premoženja, je revizijsko sodišče odločilo kot je razvidno iz izreka sklepa (2. odst. 395. čl. ZPP).