Jedro

Zatrjevanja predlagateljev kot tudi predložena dokazila ne opravičujejo podaljšanja ukrepov. SMS sporočila ne izkazujejo posegov v duševno integriteto predlagateljev ter mladoletnih otrok. Pritožbeno sodišče pritrjuje naziranju prvega sodišča, da ima nasprotni udeleženec pravico nenasilno, mirno in korektno izražati svoja stališča ter nazore o vzgoji skupnih otrok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je zavrnilo predlog za podaljšanje ukrepov zaradi odvrnitve nadaljnje škode po 19. in 21. členu ZPND.

2. Zoper odločitev se pritožujeta predlagatelja, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarjata, da v izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oz. so ti razlogi nejasni, o odločilnih dejstvih pa je podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe, o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi in med samimi temi listinami, zapisniki, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni opravilo skrbne in analitične dokazne ocene, ki bi v celoti ustrezala metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Predlagatelja sta svoje navedbe izkazala tudi s SMS sporočili, ki se nanašajo na obdobje po 16. 12. 2016. Prav ta sporočila dokazujejo, da je nasprotni udeleženec nasilno vzpostavil komunikacijo z njimi. V teh sporočilih je prisotno nasilno, nekorektno in nemirno izražanje stališč nasprotnega udeleženca. Z njimi je bilo poseženo v integriteto predlagateljev, nasprotni udeleženec pa se ni držal izrečenih ukrepov po ZPND. Iz mnenja CSD X. izhaja, da je ogroženost še vedno podana - je nižja do srednja. Neposreden vtis o kršitvi ukrepov bi sodišče dobilo z izvedbo zaslišanja predlagateljev. Ker pa je predlagateljema vzelo pravico do obravnavanja v postopku, je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje nepravilno minimizira ravnanja nasprotnega udeleženca. Vsakokratno SMS sporočilo je predlagatelja ter mld. K. in N. močno razburilo. Povzročilo je strah pred nasprotnim udeležencem, občutek manjvrednosti in nasploh duševno stisko. Predlagatelja ter mld. K. in N. so še vedno žrtve psihičnega nasilja v smislu določil ZPND; žrtve pa je treba zaščititi. Poudarjata, da je kontinuiteta nasilja podana tudi po izdaji sklepa z dne 16. 12. 2016. Ravnanj nasprotnega udeleženca ni mogoče šteti le kot izvrševanje roditeljske pravice in dolžnosti. Pogledi na vzgojo pri nasprotnem udeležencu so pogosto neprimerni in presegajo mejo dopustnega, ko se prevesijo v izvajanje psihičnega nasilja. To pa potrjujejo SMS sporočila in tudi telefonski klici. Predlagatelja predlagata, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlogu v celoti ugodi. Podrejeno predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vključno s stroškovnimi posledicami. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki pa se nanjo ni odzval. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu v sklepu z dne 27. 9. 2016 za obdobje šestih mesecev (od 29. 9. 2016 do 29. 3. 2017) prepovedalo vstopanje v stanovanje, v katerem živijo prva predlagateljica, njeni mladoletni hčerki in drugi predlagatelj. Prepovedano mu je bilo zadrževanje na razdalji, manjši od 100 m, od vsakokratnega stanovanja, v katerem prej navedene osebe živijo. Prav tako mu je bilo prepovedano zadrževanje oz. približevanje krajem na razdaljo, manjšo od 100 m, kjer se prej navedene osebe nahajajo, kot tudi navezovanje stikov ter vzpostavljanje vsakršnega srečanja. Ugovor nasprotnega udeleženca zoper prej navedeni sklep je prvo sodišče v sklepu z dne 16. 12. 2016 zavrnilo, ta odločitev pa je bila potrjena tudi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22. 3. 2017, ki je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Predlagatelja sta 17. 3. 2017 podala predlog za podaljšanje ukrepov zaradi odvrnitve nadaljnje škode po 19. in 21. členu ZPND, ki pa ga je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

6. Zakon o preprečevanju nasilja v družini ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku - tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 22.a člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

7. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev prvega sodišča, da ni podlage za podaljšanje ukrepov po ZPND, saj predlagatelja nasilja nasprotnega udeleženca, ki bi utemeljeval izrek ukrepov, nista izkazala.

8. Očitki o odsotnosti skrbne in analitične dokazne ocene so neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je ocenilo dokazila predlagateljev o nadaljevanju nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da zatrjevanja predlagateljev kot tudi predložena dokazila ne opravičujejo podaljšanja ukrepov. SMS sporočila ne izkazujejo posegov v duševno integriteto predlagateljev ter mladoletnih otrok. Pritožbeno sodišče pritrjuje naziranju prvega sodišča, da ima nasprotni udeleženec pravico nenasilno, mirno in korektno izražati svoja stališča ter nazore o vzgoji skupnih otrok. Trditvena podlaga iz predloga za podaljšanje ukrepov se v pretežni meri osredinja na dogodke, ki so se zgodili še pred izdajo sklepa z dne 16. 12. 2016, ko je sodišče odločilo o ugovoru nasprotnega udeleženca; pri svoji odločitvi pa je že upoštevalo tudi ta zatrjevanja.

9. CSD X. je v mnenju z dne 6. 4. 2017 navedel, da je ogroženost predlagateljev in mladoletnih otrok nižja do srednja. Čeprav je CSD ceno ogroženosti v primerjavi s svojim prejšnjim mnenjem znižal, ogroženost očitno še vedno obstaja. Vendar pa ima pri tem pomembno težo tudi začasna odredba z dne 29. 3. 2017, izdana v zadevi IV P 87/2017, v kateri se odloča o razvezi zakonske zveze, dodelitvi mladoletnih otrok, preživnini in stikih. S predmetno začasno odredbo je bilo nasprotnemu udeležencu naloženo plačevanje preživnine za mld. hčerki; predlagateljici ter otrokom pa mora najeto stanovanje prepusti v izključno uporabo in posest vse do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi prvega sodišča, da je s tem predlagateljici in njenim otrokom zagotovljena osnovna varnost, zato ob odsotnosti ustrezne trditvene1 in dokazne podlage niso podani pogoji za podaljšanje predlaganih ukrepov.

10. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče - v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) - zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo.

11. Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (165. člen ZPP v povezavi s 35. členom ZNP).

1 Pomanjkljiva (neustrezna) trditvena podlaga je tudi razlog za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem predlagateljev.