Jedro

Zatrjevana razloga, kot sta slabe razmere na trgu in obremenjenost nepremičnine s preužitkom, nista prehodnega značaja, zato ne dajeta podlage za odlog delitve solastnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnine parc. št. 8/2, 8/1, 9 in 0/1, vse k. o. ..., ki so v solastnini predlagateljice in nasprotnega udeleženca vsakega do ½ razdelijo tako, da se prodajo in se kupnina razdeli med udeleženca po enakih delih. Zavrnilo je predlog nasprotnega udeleženca za odlog delitve ter sklenilo, da je nasprotni udeleženec dolžan plačati predlagateljici 1.385,03 EUR stroškov postopka v roku 15 dni od prejema sklepa v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

2. Zoper sklep se je pritožil nasprotni udeleženec. Navaja, da je sodišču predlagal, da se delitev odloži za tri leta, saj je bil pripravljen predlagateljičin delež odkupiti, a tedaj ni bil zaposlen in tudi ne kreditno sposoben. Tekom postopka je dobil zaposlitev, zato ima večje možnosti za pridobitev kredita. Tudi v primeru, da bi prišlo do civilne delitve je predlagal odlog delitve, ker je nepremičnina še vedno obremenjena s preužitkom v korist A. A. To odvrača kupce. Interes nasprotnega udeleženca je močnejši od interesa predlagateljice, ki zahteva takojšnjo delitev. Neugodne so tudi tržne razmere. Izvedenka je obremenjenost nepremičnine s preužitkom ocenila na 10 % manjvrednosti, kar ne drži, saj je nasprotni udeleženec od nepremičninske agencije dobil podatek, da tako breme lahko pomeni tudi polovično vrednost. Nadalje očita sodišču, da kljub predlogu strank ni zaslišalo, pa bi ju moralo. Odločitve ni obrazložilo. S tem je sodišče bistveno kršilo določila ZNP. Nasprotni udeleženec se tudi ne strinja, da sodišče lahko upošteva le tiste okoliščine, ki so prehodne narave in imajo časovno predvidljiv konec. Gospodarstvo se je začelo pobirati iz krize, tako pa tudi celotna družba – tudi nepremičninski trg. Sodišče bi po navedenem moralo o delitvi nepremičnine odločiti po poteku roka, ki bi bil določen za odlog delitve. Nasprotni udeleženec se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških in meni, da ni dolžan povrniti polovice stroškov sodne takse, ker predlagateljica sodne takse sploh še ni plačala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta solastnika vsak do ½ nepremičnine, v k. o. …, in sicer je to hiša z dvoriščem, lopa in vrt na naslovu … Če se solastniki ne morejo sporazumeti odloči o načinu delitve, sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev – četrti odstavek). Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (peti odstavek).

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da razdelitev solastnine v etažno lastnino ni možna brez določenih posegov v objekt, kar bi bilo povezano z znatnimi stroški. Pa tudi sicer je potrebno upoštevati ustaljeno stališče sodne prakse, da je za presojo, ali je stvar fizično deljiva, odločilno stanje ob delitvi in da s sodno odločbo ni mogoče nadomestiti soglasja solastnika, ki nasprotuje predelavi, ki bi omogočila fizično delitev. Oba udeleženca sta povedala, da ne razpolagata z denarnimi sredstvi, ki bi omogočala fizično delitev. Nasprotni udeleženec je zaintresiran za to, da ostane v hiši in bi želel predlagateljico izplačati, vendar mu finančna sredstva s katerimi razpolaga, tega ne omogočajo. Tako je v obravnavani zadevi prišla v poštev le civilna delitev, kar pomeni prodajo nepremičnine in nato razdelitev kupnine – glede na delež vsakemu polovico.

6. Pritožnik je že tekom postopka in sedaj v pritožbi predlagal, da sodišče odloži delitev nepremičnine za dobo treh let (tretji odstavek 70. člena SPZ). Prvo sodišče je presodilo, da pogoji za odlog niso izpolnjeni. Pritožbeno sodišče odločitev prvega sodišča sprejema. Pritožnik v pritožbi pravi, da se je zaposlil, da je bil zaposlen že v času zadnjega naroka in da so se njegove finančne razmere spremenile. Ta navedba je novota, ki ni upoštevna (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), pa tudi sicer je vsaj nenavadno, da kljub temu, da je imel vse možnosti, s tem sodišča na naroku ni seznanil. 7. Pritožba nadalje očita sodišču, da ni zaslišalo strank kljub predlogu, ki ga je nasprotni udeleženec dal v odgovoru na predlog. Na podlagi 4. člena ZNP sodišče mora dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpolagajo z rezultati celotnega postopka. Zaslišanje udeležencev v nepravdnem postopku je obvezno le v postopku za odvzem poslovne sposobnosti. Iz zapisnika in vlog strank nedvomno izhaja, da sta imeli obe stranki vse možnosti, ki sta jih tudi izkoristili, da sta podajali svoje trditve in navedbe o zadevi. Pred zaključkom zadnjega naroka nasprotni udeleženec ni imel pripomb, ni ugovarjal sodišču, ki je narok zaključilo brez, da bi ga zaslišalo. Iz navedbe v pritožbi pa tudi ne izhaja o čem bi želel biti zaslišan.

8. Drži navedba v pritožbi, da so razmere na trgu nepremičnin slabe in da je nepremičnina obremenjena s preužitkom v korist matere predlagateljice. Oba razloga, ki jih navaja v pritožbi nista taka, da bi lahko spremenila odločitev sodišča. Vse cene nepremičnin že več let padajo oziroma ostajajo na nizki ravni, kar pomeni, da v primeru, če bi nasprotni udeleženec zaradi delitve kupoval drugo nepremičnino, bi zanjo prav tako veljala nizka cena. Sploh pa se ne ve, kdaj bodo cene nepremičnin začele naraščati. Pritožbene navedbe glede manjvrednosti nepremičnine zaradi obremenjenosti s preužitkom, so pavšalne. Sodna izvedenka pa je ocenila, da to breme pomeni največ 10 % celote. Glede časa trajanja preužitka pa, ne glede na starost upravičenke ni mogoče reči, koliko časa bo še trajala. Razloga, ki bi morala biti prehodnega značaja, po povedanem to nista. Odločitev sodišča, ki je zahtevo za odlog delitve zavrnilo, je zato pravilna.

9. Pritožba pa tudi ni utemeljena v delu, ki se nanaša na stroške postopka. Sodišče je stroške odmerilo skladno s 126. členom ZNP – upoštevalo je skupne stroške postopka delitve stvari v solastnini. Med te stroške sodi tudi sodna taksa v višini 1.459,20 EUR (½ je znesek 729,60 EUR). Predlagateljica sodne takse za predlog še ni bila dolžna plačati, ker je bilo plačilo sodne takse odloženo do pravnomočne odločitve (sklep z dne 26. 6. 2013). Zaradi tega pa ni odpadla dolžnost nasprotnega udeleženca, da ne bi plačal polovice sodne takse, ki odpade nanj.

10. Po vsem povedanem je odločitev prvega sodišča pravilna, pritožba pa neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo nepravilnosti na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.