25. 4. 2012

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil mag. Fredi Bančov, Šmarješke Toplice, ki ga zastopa Odvetniška družba Križaj & Trpin o.p., d.n.o., Ljubljana, na seji 25. aprila 2012

sklenil:

Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 724/2011 z dne 26. 1. 2012 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče razveljavilo sodbo Upravnega sodišča št. I U 1778/2011 z dne 7. 11. 2011 in odpravilo odločbo Ministra za pravosodje z dne 15. 9. 2010, s katero je bil pritožnik imenovan za notarja na notarsko mesto s sedežem v Trebnjem. Stališče Vrhovnega sodišča je, da je treba pri presoji, ali prijavljeni kandidat za notarja izpolnjuje pogoj enoletnih praktičnih izkušenj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZN), upoštevati ne le vprašanje fiktivnosti oziroma dejanskosti zaposlitve pri notarju – pritožnik je bil štirinajst mesecev zaposlen pri notarju kot notarski pomočnik – temveč tudi vprašanje dejansko opravljenega pravniškega dela pri notarju. Ker je Upravno sodišče materialno pravo zmotno uporabilo, je Vrhovno sodišče njegovo odločbo razveljavilo. Ker na podlagi izbirne pravice o imenovanju notarja odloča minister za pravosodje, je odpravilo tudi njegovo odločbo in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

2.Pritožnik zatrjuje, da sta mu bili s sklepom Vrhovnega sodišča kršeni pravici, ki ju zagotavljata 22. člen Ustave (enako varstvo pravic) in tretji odstavek 49. člena Ustave (dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji). Pravica do enakega varstva pravic naj bi bila kršena zato, ker je po prepričanju pritožnika stališče Vrhovnega sodišča, na katerega je oprlo svoj sklep, arbitrarno oziroma očitno napačno. Vrhovno sodišče naj bi namreč ministru za pravosodje naložilo, naj v postopku izbire notarja ugotavlja in upošteva pogoj, ki ga ZN ne predvideva (tj. obseg dejansko opravljenega pravniškega dela). Takega pogoja naj sploh ne bi bilo mogoče upoštevati, ker ni jasno, kako naj bi se obseg dela ovrednotil in primerjal glede na različno naravo pravniškega dela pri notarju, odvetniku oziroma na sodišču, državnem tožilstvu ali državnem pravobranilstvu. Pravica, da mu je notarsko mesto dostopno pod enakimi pogoji, naj bi bila pritožniku kršena s tem, da je Vrhovno sodišču ministru za pravosodje naložilo, naj le pri pritožniku ugotavlja obseg opravljenega dela, ne pa tudi pri drugih kandidatih. To naj bi pomenilo, da bo moral pritožnik izpolnjevati pogoje, ki jih drugim kandidatom ne bo treba dokazovati.

B.

3.V obravnavani zadevi se postavlja vprašanje, ali je pritožnik izčrpal vsa pravna sredstva v smislu prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Pritožnik meni, da je v njegovem primeru treba šteti, da so bila vsa pravna sredstva izčrpana, saj odprave kršitev njegovih človekovih pravic, ki so bile storjene pred Vrhovnim sodiščem, v ponovljenem postopku ne bo mogoče več doseči. V primeru, da bi Ustavno sodišče štelo, da pravna sredstva niso izčrpana, pa pritožnik predlaga izjemno odločanje na podlagi drugega odstavka 51. člen ZUstS.

4.Ustaljeno stališče Ustavnega sodišča je, da ustavna pritožba zoper sodne odločbe o razveljavitvi sodnih odločb in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje ni dovoljena, saj pravna sredstva, s katerimi pritožnik lahko doseže varstvo svojih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še niso izčrpana. V takem primeru imajo stranke v nadaljnjem postopku še vedno možnost svoje zahtevke (oziroma ugovore zoper zahtevke) utemeljevati tudi z razlogi, ki se nanašajo na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Če torej Vrhovno sodišče razveljavi odločitev Upravnega sodišča oziroma drugega nižjega sodišča in zadevo vrne temu sodišču v ponovno odločanje, zoper tako odločitev ustavna pritožba ni dovoljena (glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. Up-419/00 z dne 30. 1. 2001, št. Up-469/05 z dne 24. 11. 2005 in št. Up-1200/05 z dne 20. 10. 2006).

5.Enako velja tudi v primerih, ko Upravno sodišče odpravi upravni akt, oziroma ko Vrhovno sodišče razveljavi sodbo Upravnega sodišča in hkrati odpravi upravni akt. Res je Ustavno sodišče, kot opozarja pritožnik, v odločbah št. Up-61/94 z dne 1. 12. 1994 in št. Up-218/98 z dne 22. 10. 1998 (OdlUS VII, 237)[1] odločilo, da je zaradi vezanosti pri ponovnem odločanju prvostopenjskega upravnega organa na stališča drugostopenjskega organa (v zadevi št. Up-61/94) oziroma drugostopenjskega upravnega organa na stališča Vrhovnega sodišča (v zadevi št. Up-218/98) treba šteti, da so bila pravna sredstva izčrpana. Vendar pa se obravnavani primer od teh dveh primerov pomembno razlikuje. V teh primerih je Ustavno sodišče namreč ugotovilo, da bi zaradi vezanosti na stališča drugostopenjskega upravnega organa oziroma na stališča Vrhovnega sodišča v ponovljenih upravnih postopkih zagotovo bile sprejete odločitve, ki bi neposredno posegale v pravice pritožnikov in ki jih pritožniki zaradi jasnih stališč Vrhovnega sodišča ne bi mogli več uspešno izpodbijati. V obravnavanem primeru pa ni mogoče reči, da pritožnik v ponovljenem postopku zagotovo ne bo več imenovan za notarja. Stališče Vrhovnega sodišča glede 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN namreč ne pomeni, da pritožnik ne izpolnjuje pogojev za notarja, temveč le, da bo moralo ministrstvo za pravosodje to šele presoditi. Če bo ministrstvo njegovo kandidaturo zavrnilo zaradi neizpolnjevanja zakonskih pogojev (peti odstavek 10. člena ZN), bo pritožnik to odločitev lahko izpodbijal v upravnem sporu. Pri tem bo lahko uveljavljal tudi ustavnopravna očitka, da odločitev temelji na očitno napačnem (arbitrarnem) materialnopravnem stališču (22. člen Ustave) oziroma da mu je bila pri presoji izpolnjenosti zakonskih pogojev kršena pravica do dostopnosti do notarskega mesta pod enakimi pogoji (tretji odstavek 49. člena Ustave). Po izčrpanju pravnih sredstev bo očitka lahko uveljavljal tudi v postopku z ustavno pritožbo. Glede na navedeno v obravnavni zadevi tudi niso izpolnjeni pogoji za izjemno obravnavo ustavne pritožbe po drugem odstavku 51. člena ZUstS.

6.Glede navedbe pritožnika, da v ponovljenem postopku morebiti ne bo več imenovan za notarja (četudi bo ugotovljeno, da izpolnjuje predpisane pogoje) pa Ustavno sodišče pripominja, da pritožnik nima pravice biti imenovan za notarja, temveč ima le pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za zasedbo prostega notarskega mesta (tako Ustavno sodišče že v odločbi št. Up-4/95 z dne 19. 12. 1996 (OdlUS V, 193) in v sklepu št. Up-295/01 z dne 26. 2. 2002; prim. tudi odločbo št. U-I-198/03 z dne 14. 4. 2005, Uradni list RS, št. 47/05, in OdlUS XIV, 22).

7.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zavrgel, ker pravna sredstva niso izčrpana, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni.

C.

8.Senat je sprejel ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica senata mag. Marta Klampfer ter člana mag. Miroslav Mozetič in Jasna Pogačar. Sklep je sprejel soglasno.

mag. Marta Klampfer

Predsednica senata

[1]Enako stališče je Ustavno sodišče ponovilo tudi v sklepu št. Up-102/98 z dne 27. 12. 1999