Jedro

Ker je predlagatelj v svojem predlogu predlagal zaznambo spora pri neobstoječi nepremičnini, sodišče pa je bilo, upoštevaje 125. člen ZZK-1, na predlog vezano, je odločilo pravilno, ko je predlog za zaznambo spora zavrnilo. Zaradi stanja zemljiške knjige namreč takšen predlagan vpis, ne glede na vsebino listine, na podlagi katere se vpis predlaga, ni dovoljen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

Pritožnik sam nosi stroške s pritožbo.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Kamniku je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora pri nepremičnini parc. št. 1452/53 k.o. P., saj je ugotovilo, da ta nepremičnina po podatkih zemljiške knjige ne obstoji. Predlagatelj je vpis predlagal pri neobstoječi parceli, neobstoječa parcela pa je bila navedena tudi v listini, na podlagi katere je bil vpis predlagan, to je tožbi.

Zoper tak sklep vlaga pritožbo predlagatelj in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dovoli zaznamba spora pri nepremičninah s parc. št. 1452/72 in 1452/73, obe k.o. P. oz. podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pojasnjuje, da je šele po vložitvi tožbe izvedel, da je bila v postopku parcelacije ukinjena parcela 1452/53, ki je predmet tožbenega zahtevka. Že 7.5.2008 je predlagatelj na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil popravek tožbe in navedel pravilno parcelno številko 1452/72 in 1452/73, obe k.o. P. Odločitev sodišča prve stopnje je zato nepravilna in nezakonita, saj pri svoji odločitvi ni upoštevalo spremembe parcelne številke.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Vpis dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva; če listina po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis; če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen; če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jo za posamezno vrsto vpisa določa zakon (148. člen ZZK-1). V zemljiškoknjižnem postopku poleg načela formalnosti, velja tudi načelo dispozitivnosti postopka, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo (125. člen ZZK-1).

Ker je predlagatelj v svojem predlogu, ki ga je vložil 21.4. 2008 in ga kasneje tudi ni spremenil, predlagal zaznambo spora pri parc. št. 1452/53 k.o. P., na kar je bilo sodišče, upoštevaje 125. člen ZZK-1, vezano, je sodišče prve stopnje, ob ugotovitvi, da ta parcela po podatkih zemljiške knjige ne obstaja, že iz tega razloga odločilo pravilno, ko je predlog za zaznambo spora zavrnilo. Zaradi stanja zemljiške knjige namreč takšen predlagan vpis, ne glede na vsebino listine na podlagi katere se vpis predlaga, ni dovoljen (3. točka 1. odst. 148. člena ZZK-1).

Na pravilnost takšne odločitve ne more vplivati dejstvo, da je predlagatelj šele naknadno izvedel, da je bila parc. št. 1452/53 k.o. P. ukinjena, saj bi ob vložitvi predloga in njegovem oblikovanju moral upoštevati tudi pred njegovim začete zemljiškoknjižne postopke, torej tudi tistega, ki se je nanašal na ukinitev te parcele in ga je zemljiškoknjižno sodišče zaradi načela vrstnega reda (10. člen ZZK-1) bilo dolžno zaključiti kot prvega.

Predlagatelj pa je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, predlogu priložil tudi listino iz katere izhaja, da zahteva ugotovitev lastninske pravice pri parceli, ki po podatkih zemljiške knjige ne obstaja. V listini, ki je podlaga za vpis, mora biti namreč nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo (31. člen ZZK-1). Tudi iz tega razloga je bil predlog za zaznambo spora zato pravilno zavrnjen. Dejstvo, da je predlagatelj v pravdi tožbo naknadno spremenil, tako spremenjene tožbe pa sodišču v zemljiškoknjižnem postopku ni predložil, na odločanje v tem postopku ne more vplivati, saj gre za dva ločena postopka.

Glede na navedeno in upoštevajoč, da sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku ( ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 120. členom ZZK-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa (161. člen ZZK-1).

Vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno in se zato v zvezi s tem uporabljajo splošne določbe ZNP. Ker po 1. odstavku 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, mora pritožnik pritožbene stroške nositi sam.