Jedro

Upnik lahko zahteva plačilo sodnih penalov (le) dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe. Ker je upnik v obravnavanem primeru že predlagal izvršitev sodne odločbe - z vložitvijo predloga za izvršbo - je njegov predlog za izrek sodnih penalov neutemeljen.

Ureditev odpadnih in fekalnih voda tako, da se te ne bodo več stekale iz dolžnikovih nepremičnin na nepremičnini upnika, ne predstavlja nenadomestnega dejanja, saj tako dejanje namesto dolžnika lahko opravi kdo drug.

Izrek

s k l e n i l o: Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 19.08.2004, opr.

št. In 2002/63-19, ugodilo dolžnikovemu ugovoru in sklep o izvršbi z dne 03.09.2002, opr. št In 2002/63-2, razveljavilo, izvršbo ustavilo, predlog za izvršbo in razširitev predloga zavrnilo ter upniku naložilo, da dolžniku povrne stroške izvršilnega postopka v znesku

54.000,00 SIT.

Zoper izdani sklep je upnik vložil pritožbo, v kateri navaja, da je podana bistvena kršitev določb postopka, saj ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, ker nima razlogov o odločilnih dejstvih. Upnik je s predlogom za razširitev izvršilnega predloga predlagal tudi izrek sodnih penalov v smislu

294. člena ZOR, kar je sodišče v izreku izpodbijanega sklepa sicer zavrnilo, v obrazložitvi pa glede tega ni nobenih razlogov. Nadalje navaja, da temelji izpodbijani sklep na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, saj sodba, ki predstavlja izvršilni naslov v obravnavanem primeru, nalaga dolžniku, da uredi režim odpadnih in fekalnih voda na svojem zemljišču, tako da se te vode ne bodo stekale na upnikovo zemljišče. Gre za poseg, ki ga je treba opraviti na dolžnikovih nepremičninah, pri čemer je način izvedbe prepuščen dolžniku. V konkretnem primeru torej ne gre za takšno obveznost, ki bi jo lahko namesto njega opravil upnik, kot to zmotno ugotavlja sodišče, saj bi šlo v nasprotnem primeru za preglobok poseg v dolžnikovo premoženjsko sfero. Ker je način izbire prepuščen dolžniku, ta izbira ne more preiti na upnika, zato ne gre za dejansko stanje, na katerega se nanaša 225. člen ZIZ, temveč 226. člen ZIZ.

Sodišče je v tem delu napačno uporabilo materialno pravo. Predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo razlogov, iz katerih je (kot sicer izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa) zavrnilo njegov predlog za izrek sodnih penalov. Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo svojo odločitev in iz istih razlogov, zaradi katerih je ugodilo dolžnikovemu ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo, zavrnilo tudi razširitev izvršilnega predloga, v katerem je upnik predlagal izrek sodnih penalov (glej 2. odstavek na zadnji strani obrazložitve izpodbijanega sklepa). Glede na upnikove navedbe v pritožbi, pa pritožbeno sodišče dodaja še naslednje: na podlagi 3. odstavka 212. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.

list RS, št. 51/98, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ) lahko upnik zahteva plačilo sodnih penalov (le) dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe. Ker je upnik v obravnavanem primeru že predlagal izvršitev sodne odločbe - z vložitvijo predloga za izvršbo - njegov predlog za izrek sodnih penalov, glede na navedeno zakonsko določbo ni utemeljen.

Neutemeljeno upnik izpodbija tudi dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, saj v pritožbi niti ne pojasni, katera dejstva naj bi sodišče prve stopnje nepravilno oziroma nepopolno ugotovilo. V delu, kjer graja uporabo materialnega prava na tako ugotovljeno dejansko stanje, pa se pritožbeno sodišče - v izogib nepotrebnemu ponavljanju - v celoti pridružuje razlogovanju prvostopenjskega sodišča. Ureditev odpadnih in fekalnih voda tako, da se te ne bodo več stekale z dolžnikovih nepremičnin na nepremičnini upnika, ne predstavlja nenadomestnega dejanja, temveč je tako dejanje nadomestno, saj ga lahko namesto dolžnika opravi kdo drug (225. člen ZIZ). Čim pa je tako, pa je upnikov predlog, naj se izvršba opravi v skladu z določbo 226. člena ZIZ, neutemeljen, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.

Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.