Jedro

Zatrjevanih okoliščin ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. A. A. je zaposlena na Okrajnem sodišču v Postojni kot višja sodniška pomočnica in opravlja dela in naloge na izvršilnem oddelku, pri čemer pa v postopku nepremičninske izvršbe In 70/2009, v katerem odloča sodnica C. C., ne sodeluje oziroma ne opravlja nikakršnih procesnih dejanj.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Postojni je v teku izvršilni postopek zaradi izterjave 5.600 EUR spp.

2. Dolžnik z vlogo z dne 23. 9. 2012 med drugim predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, ki ga utemeljuje z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Navaja, da je v sporni izvršilni zadevi In 70/2009 v teku prodaja nepremičnine z ID znakom ... Nepremičnina meji na nepremičnino, katere solastnica je med drugim A. A., ki je kot strokovna sodelavka zaposlena na Okrajnem sodišču v Postojni. Opravlja procesna dejanja v izvršilnih postopkih, med katerimi je tudi obravnavana zadeva. Dolžnik je izvedel, da A. A. in druge mejašice želijo kupiti nepremičnino, ki si prodaja v izvršilnem postopku. Željo po nakupu so izražale že prejšnjemu lastniku B. B. Drugi mejašici, ki sta sestra in mati strokovne sodelavke, nista osebi, ki po 187. členu Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne bi smeli biti kupec. V izogib dvomu, da vplivata na potek postopka, zlasti pogoje dražitve, bi bilo nujno, da se za odločanje v zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. 3. Upnika v odgovoru dolžnikov predlog za prenos krajevne pristojnosti temu nasprotujeta in predlagata njegovo zavrnitev.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. 6. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Iz uradnega zaznamka z dne 27. 12. 2012 izhaja, da je A. A. zaposlena na Okrajnem sodišču v Postojni kot višja sodniška pomočnica in opravlja dela in naloge na izvršilnem oddelku, pri čemer pa v postopku nepremičninske izvršbe In 70/2009, v katerem odloča sodnica C. C., ne sodeluje oziroma ne opravlja nikakršnih procesnih dejanj.

7. Povezanost uslužbenke sodišča, ki ne odloča v konkretni izvršilni zadevi, in njen domnevni interes za izid izvršilnega postopka, tudi če bi se trditve dolžnika v tej smeri izkazale za resnične, niso okoliščine, ki bi narekovale prenos krajevne pristojnosti. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče, to je Okrajno sodišče v Postojni. V primeru osebnih povezav ali interesa za izid postopka je mogoče videz nepristranskosti sojenja zagotoviti z ustrezno organizacijo dela in institutom izločitve (70. in 75. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Vrhovno sodišče je zato dolžnikov neutemeljen predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.