Jedro

Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se pritožnikova pritožba z dne 30. 12. 2019 zoper sklep z dne 5. 12. 2019 zavrže (1. točka izreka), ter da se predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 30. 12. 2019 zavrže (2. točka izreka). Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je v predmetni pravnomočno zaključeni zapuščinski zadevi s sklepom D 318/2010 z dne 5. 12. 2019 predlagatelja J. K. oprostilo plačila sodnih taks zaradi zahtevanega prepisa listin. Ker je bilo predlagateljevemu predlogu ugodeno, slednji nima pravnega interesa za vložitev pritožbe in je ta nedovoljena. Posledično je kot brezpredmeten zavrglo tudi predlagateljev predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Pritožnik se v laični, obširni in vsebinsko nejasni pritožbi pritožuje zoper celoten sklep. Pretežni del pritožbe so prepisana zakonska določila ZPP, a je iz pritožbe razbrati, da se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb ZPP. Izrecno navaja, da za pritožbo z dne 30. 12. 2019 (pomotoma navedeno 2020) nima pravnega interesa, saj si svojega položaja ne more izboljšati. Vztraja pa, da v zadevi ne moreta istočasno odločati dva sodnika, če pri tem eden od njiju ni predhodno izločen s sklepom. Obravnavano zadevo je reševala razpravljajoča sodnica, sklep o oprostitvi plačila sodnih taks pa je izdal predsednik sodišča, torej je prišlo do bistvenih kršitev pravdnega postopka po 1. in po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega navaja, da je neresnično, da je bila zadeva pravnomočno zaključena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbena navedba, da obravnavana zapuščinska zadeva ni bila pravnomočno zaključena, je protispisna in neutemeljena. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje 15. 3. 2013 izdalo sklep o dedovanju, ki je bil 15. 4. 2013 osebno vročen pritožniku, ki pritožbe zoper navedeni sklep ni vložil. Zato je ta postal 1. 5. 2013 pravnomočen (list. št. 189 sodnega spisa s pripeto vročilnico).

5. Pritožnik 2. točke izreka izpodbijanega sklepa vsebinsko ne izpodbija. Zato se pritožbenemu sodišču glede tega dela sklepa ni bilo potrebno opredeljevati ter je sklep sodišča prve stopnje v delu, ko je odločilo, da se predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 13. 12. 2019 zavrže, potrdilo. Pritožbeno sodišče dodaja, da iz podatkov sodnega spisa izhaja, da taksna obveznost za tu obravnavano pritožbo po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - 1) ne obstoji. Zato je zavrženje predloga pravilno tudi iz tega razloga.

6. Pritožnikova pritožba pa ni utemeljena niti v delu zavrženja pritožbe (1. točka izreka) glede na to, da je sodišče pritožnikovo pritožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, tožnik pa navedenega razloga ne izpodbija. Nasprotno, v pritožbi izrecno pritrjuje, da nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim ga je sodišče oprostilo plačila sodnih taks, zato je odločitev sodišča prve stopnje že iz tega razloga pravilna. Sodna praksa je zavzela stališče, da je obstoj pravnega interesa osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev.1 Ker ni prerekano, da je bil tožnik s sklepom z dne 5. 12. 2019 oproščen plačila sodnih taks za prepis listin ter je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 29. 10. 2019 razveljavljen (priloga C 1 sodnega spisa), je jasno, da s pritožbo svojega pravnega in posledično ekonomskega položaja ne more izboljšati in je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pritožba nedopustna ter jo je pravilno zavrglo.

7. Ker je bila pritožba pravilno zavržena, se pritožbenemu sodišču v njeno vsebinsko presojo ni bilo treba spuščati. Na glede na to pa pritožniku obrazloži, da pri postopanju sodišča prve stopnje ni najti zatrjevanih bistvenih postopkovnih kršitev po 1. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik ne obrazloži, kako mu z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. O njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je pred sodiščem podal 25. 11. 2019, je bilo odločeno tako, da je bil plačila sodne takse oproščen in je bil plačilni nalog razveljavljen, kar pomeni, da je imel možnost izjave in obravnavanja pred sodiščem. Glede zatrjevanega nepravilno sestavljenega sodišča pa pritožbeno sodišče obrazloži, da je obravnavano zapuščinsko zadevo res reševala razpravljajoča sodnica, a iz javno objavljenega Letnega razporeda sodnikov Okrajnega sodišča v Krškem za leto 2019 ter razporedov dela iz prejšnjih let izhaja, da sodnik rešuje dodeljeno zadevo do zaključka (zakoniti sodnik na spisu). Ker je bila zapuščinska zadeva že pravnomočno zaključena, je bil sklep o oprostitvi plačila sodne takse z dne 5. 12. 2019 izdan v okviru poslovanja sodne uprave, za kar je po letnem razporedu pristojen predsednik sodišča. 8. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) potrdilo.

1 VSRS sklep II Ips 253/2012 z dne 25. 10. 2012.