Jedro

Materialno procesno vodstvo (odprto sojenje ali razjasnjevalna oblast) nalaga sodišču, da na primeren način poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče. Pravilna izbira postopka in oblikovanje predloga oziroma zahtevka v konkretni zadevi, ko je predlagateljica že v predlogu navedla vsa za odločitev pomembna dejstva, ne sodi v okvir materialnega procesna vodstva.

Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna in skladna z zakonskimi določili in namenom postopka po ZVEtL-1. Ta je v vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na objektu še ni oblikovana oziroma v zemljiški knjigi vpisana na stavbi kot celoti. Popravi zemljiškoknjižnih vpisov zaradi zatrjevane napačno evidentirane etažne lastnine ta postopek ni namenjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice z dne 6. 6. 2017 za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi Ljubljana, ID znak 0000-3370, ki je povezana s parc. št. 512/3 in 512/4 k. o. ... S popravnim sklepom je popravilo očitno pomoto v naslovu stavbe.

2. Predlagateljica v pritožbi zoper sklep predlaga pritožbenemu sodišču, da ga spremeni ter etažno lastnino pravilno vzpostavi tako, da se sporni posamezni del ID 0000-3370-20 določi in ustrezno evidentira ter vknjiži kot posamezni del z dejansko rabo "poslovni prostor" v lasti predlagateljice. Navaja, da je bila na predmetni stavbi etažna lastnina v zemljiško knjigo že vpisana na podlagi sporazuma o ustanovitvi etažne lastnine, vendar pa predlagateljica pri sklenitvi tega sporazuma ni sodelovala, čeprav je bila v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica stavbišča predmetne stavbe. Predlagateljica pa je tudi dejanska lastnica posameznega dela stavbe, ki v naravi predstavlja poslovni prostor v pritličju stavbe v izmeri 30,52 m2 in je v zemljiški knjigi vpisan z ID znakom 0000-3370-20. Ta prostor so predlagateljica oziroma njeni predniki ves čas imeli v posredni posesti in sicer so ga že od leta 1973 naprej oddajali v najem ter ga vzdrževali. Kljub temu so nasprotni udeleženci v nasprotju z dejanskim stanjem v sporazumu določili, da sporni poslovni prostor predstavlja skupni prostor, katerega solastniki so vsakokratni etažni lastniki posameznih delov stavbe. Dejstvo, da je bila predlagateljica naknadno seznanjena z zemljiškoknjižnim sklepom, je ne more vezati, saj ni imela možnosti sodelovati v postopku z njegovo izdajo. Ne more tudi soglašati z zaključkom sodišča, da je nastalo problematiko treba urediti v drugih postopkih, saj meni, da je prav postopek po ZVEtL-1 najustreznejši, da se odpravijo nekonsistentnosti v zemljiški knjigi in da se s tem vzpostavi pravo dejansko stanje zemljiškoknjižnih vpisov. Podredno pa bi moralo sodišče, če je menilo, da podanega predloga ne more obravnavati po določbah ZVEtL-1, o tem ustrezno poučiti predlagateljico in jo pozvati k dopolnitvi predloga oziroma zadevo odstopiti v reševanje pravdnemu sodišču. 3. Nasprotna udeleženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo v pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi s 285. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Materialno procesno vodstvo (odprto sojenje ali razjasnjevalna oblast) nalaga sodišču, da na primeren način poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče. Pravilna izbira postopka in oblikovanje predloga oziroma zahtevka v konkretni zadevi, ko je predlagateljica že v predlogu navedla vsa za odločitev pomembna dejstva, ne sodi v okvir materialnega procesna vodstva. Predlagateljica ni predlagala, naj se ugotovi obstoj njene lastninske pravice na delu stavbe ID 0000-3370-20, pač pa le, da se na stavbi etažna lastnina pravilno vzpostavi tako, da se ta sporni posebni skupni del ustrezno evidentira ter vknjiži kot posamezni del z dejansko rabo "poslovni prostor". Prvostopenjsko sodišče zato ni bilo dolžno postopati po določbi prvega odstavka 17. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)1. Pritožbeni očitek o kršitvi te določbe je neutemeljen.

6. Zakon o vzpostaviti etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)2 omogoča udeležencem v 3. točki tretjega odstavka 17. člena vzpostavitev etažne lastnine tudi v primeru, ko je stavba že vpisana v zemljiški knjigi, vendar le takrat, ko niso vpisani vsi posamezni ali skupni deli stavbe ali niso vpisani idealni deli solastnine na skupnih delih stavbe (nedokončana etažna lastnina)3. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je etažna lastnina za stavbo št. 3370 k.o. ... že v celoti vzpostavljena na podlagi sporazuma o oblikovanju etažne lastnine z dne 29.10.2007 (v nadaljevanju sporazum) ter odločbe in obvestila Območne geodetske uprave Ljubljana po določbah ZPPLPS in v stavbi ni nobenega dela, ki v zemljiško knjigo ne bi bil vpisan.

7. Teh ugotovitev pritožnica ne zanika, vztraja pa, da nje zemljiškoknjižni sklep Dn 9132/2008 Okrajnega sodišča v Ljubljani ne veže, ker v postopku sklenitve sporazuma ni imela možnosti sodelovati ter da je prav postopek po ZVEtL-1 vsebinsko in sistemsko najustreznejši za ureditev te situacije.

8. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna in skladna z zakonskimi določili in namenom postopka po ZVEtL-1. Ta je v vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjskem objektu, kadar etažna lastnina na objektu še ni oblikovana oziroma v zemljiški knjigi vpisana na stavbi kot celoti. Popravi zemljiškoknjižnih vpisov zaradi zatrjevane napačno evidentirane etažne lastnine ta postopek ni namenjen. Zato je za odločitev nepomembno tudi sklicevanje pritožbe na dejansko uporabo spornega poslovnega prostora ter pretvorbo iz družbene lastnine v lastninsko pravico na podlagi lastninjenja po določbah ZLNDL, pri čemer naj bi ta nepremičnina hkrati predstavljala tudi produkcijsko oziroma delovno sredstvo bivše delovne organizacije.

9. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo vsa dejstva primera in pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti uveljavljanih, niti po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1).

1 Ker se je postopek začel pred 15. 4. 2019, ko je stopil v veljavo nov Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), se ta dokonča po določbah prej veljavnega ZNP (216. člen ZNP-1). 2 Ur. l. RS, št. 34/2017. 3 Npr. v primerih, ko je bila etažna lastnina vzpostavljena le na posameznih delih stavbe na podlagi določb prej veljavnega Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS, Ur. l. RS, št. 89/99, s spremembami).