- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba Kp 1440/93
ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.1440.93 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče prve stopnje je pri odmeri kazni v preveliki meri upoštevalo v razlogih sodbe naštete olajševalne okoliščine, premalo pa ugotovljene obteževalne okoliščine in tudi premoženjske in osebne razmere obdolženca.
Izrek
Pritožbi javnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazni spremeni tako, da se obd. T.Z. izrečena denarna kazen zviša na 40.000 (štiridesettisoč) tolarjev.
Obdolženec je dolžan plačati denarno kazen v roku 3 (treh) mesecev, sicer se bo v primeru neizterljivosti izvršila tako, da se bo za vsakih 3.000 tolarjev denarne kazni določil en dan zapora.
Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 3.000 tolarjev.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po čl. 251/III in I KZ RS in po čl. 253/III KZ RS obsojen na 20.000 tolarjev denarne kazni. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo tudi stroški kazenskega postopka.
Proti sodbi se je pritožil javni tožilec, ki izpodbija odločbo o kazni ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da izreče obdolžencu višjo denarno kazen.
Pritožba javnega tožilca je utemeljena.
Pritrditi je potrebno stališču javnega tožilca, da je sodišče prve stopnje pri odmeri višine denarne kazni premalo upoštevalo ugotovljene in v razlogih izpodbijane sodbe naštete obteževalne okoliščine. Pravilna ugotovitev, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje s krivdno obliko zavestne malomarnosti, kakor tudi dejstvo, da sta bili v prometni nezgodi hudo telesno poškodovani dve osebi, sta bili premalo upoštevani kot obteževalni pri odmeri kazni obdolžencu. Kljub podani olajševalni okoliščini, in sicer dosedanji nekaznovanosti obdolženca, je torej izrečena denarna kazen prenizka.
Zato je pritožbeno sodišče pritožbi javnega tožilca ugodilo in je izpodbijano sodbo v odločbi o kazni spremenilo tako, da je obdolžencu izrečeno denarno kazen zvišalo na 40.000,00 tolarjev. Tudi tako zvišana denarna kazen ustreza premoženjskim razmeram obdolženca, ki je zaposlen in prejema ustrezne osebne dohodke, ki jih potrebuje le za lastno preživljanje, saj je samski in brez otrok.
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih čl. 98/I in 101 ZKP.