Jedro

Davčni urad je utemeljeno izdal izpodbijani sklep, ker tožnica v predpisanih rokih ni plačala davčnega dolga po seznamu izvršilnih naslovov. Tako seznam izvršilnih naslovov kot tudi izpodbijani sklep o davčni izvršbi vsebujeta vse po zakonu zahtevane sestavine iz 151. člena ZDavP-2. V seznamu izvršilnih naslovov so pravilno navedeni vsi izvršilni naslovi, vključno z datumom izvršljivosti ter zneskom glavnice in zamudnih obresti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil, da se tožnici opravi davčna izvršba dolžnega zneska obveznosti, ki na dan 21. 6. 2013 znaša skupaj 144,90 EUR (od tega glavnica 110,24 EUR, zamudne obresti 9,66 EUR in stroški 25,00 EUR). Obveznosti so razvidne iz seznama izvršilnih naslovov, le-ti pa so razvidni iz izreka tega sklepa (odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča). Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnica na računih pri A. d.d. Navaja tudi omejitve izvršbe v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Sklicuje se na določbe 143. in 145. člena ZDavP-2 o tem, kdaj se začne davčna izvršba in da se davčna izvršba izvede na podlagi izvršilnega naslova. Navaja tudi sredstva, ki so iz davčne izvršbe izvzeta in ki jih je tudi treba upoštevati. Sklicuje se še na 93. člen ZDavP-2, ki določa vrstni red poplačila terjatev in na 96. člen ZDavP-2, ki določa zamudne obresti.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zoper uvodoma navedeni sklep zavrnil. V svoji obrazložitvi v zvezi s pritožbenimi navedbami odgovarja, da se presoja le zakonitost sklepa o izvršbi in da je to, ali bo izvršba uspešna oziroma kakšna bo njena izvedba, dejansko vprašanje, ki na zakonitost sklepa nima vpliva.

Tožnica v tožbi uveljavlja ponovljeni pritožbeni ugovor, da prejema pokojnino, ki ne dosega 70 % minimalne plače, zato na njeno pokojnino ni mogoče seči. Tudi nima avtomobila, nima lastnega stanovanja ali hiše, ne opravlja tudi nobenega drugega dela. Postavlja tudi nekaj vprašanj v zvezi s stanovanjem, ki pa za odločitev v zadevi niso relevantna in jih sodišče zato ne povzema.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, navedenih že v njeni odločbi z dne 4. 3. 2013. Tožba ni utemeljena.

Predmet sodne presoje v tem upravnem sporu je sklep Davčnega urada Maribor o davčni izvršbi na tožničina denarna sredstva, ker obveznosti, navedene v izreku tega sklepa, ni poravnala v predpisanem roku.

Po določbi drugega odstavka 143. člena ZDavP-2 davčni organ v primeru, če davek ni plačan v predpisanih rokih, začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi. Po prvem odstavku 145. člena ZDavP-2 se davčna izvršba izvede na podlagi izvršilnega naslova, izvršilne naslove pa določa drugi odstavek tega člena. V 9. točki drugega odstavka navedenega člena pa je med izvršilnimi naslovi naveden tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem morajo biti za posamezen izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Sklep o davčni izvršbi mora vsebovati vse v 151. členu ZDavP-2 predpisane sestavine. V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova (peti odstavek 157. člena).

Po presoji sodišča so bile zgoraj navedene zakonske določbe pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno uporabljene in je Davčni urad Maribor utemeljeno izdal izpodbijani sklep, ker tožnica v predpisanih rokih ni plačala davčnega dolga po seznamu v izreku izpodbijanega sklepa navedenih izvršilnih naslovov. Tako seznam izvršilnih naslovov, kot tudi izpodbijani sklep o davčni izvršbi, vsebujeta vse po zakonu zahtevane sestavine iz 151. člena ZDavP-2. V seznamu izvršilnih naslovov so navedeni vsi izvršilni naslovi, vključno z datumom izvršljivosti ter zneskom glavnice in zamudnih obresti.

Po navedenem je odločitev upravnega organa (tako prvostopenjskega kot tudi drugostopenjskega za njim) pravilna. Tožbeni ugovori na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Ni utemeljen tožbeni ugovor, da tožničina pokojnina ne dosega 70 % minimalne plače in da zato na njeno pokojnino ni mogoče seči. Kot je pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, je predmet presoje le izpodbijani sklep o davčni izvršbi, medtem ko je izvedba same izvršbe dejansko vprašanje, ki na zakonitost sklepa ne more vplivati.

Ker je torej odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.