Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo tožbo (vloženo dne 30. 8. 2021), s katero je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter posledično reintegracijo in reparacijo, kot prepozno (274. člen ZPP). Tožba je bila namreč vložena po poteku 30 dni od dneva vročitve izpodbijane odpovedi tožnici (odpoved ji je bila vročena 1. 7. 2021), torej po poteku roka, ki ga za vložitev tovrstne tožbe določa tretji odstavek 200. člena ZDR-1. Rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice materialnega prava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.

2. Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnica. Pritožuje se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in posledično napačne presoje dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje. Meni, da je tožba, ki je bila vložena 30. 8. 2021, pravočasna, saj je potrebno upoštevati čas sodnih počitnic, v katerem roki ne tečejo, pritožnica pa je pravni laik.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbeni razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tudi v pritožbi zatrjevanih ne, odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi materialno pravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo tožbo (vloženo dne 30. 8. 2021), s katero je tožnica zahtevala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter posledično reintegracijo in reparacijo, kot prepozno (274. člen ZPP). Tožba je bila namreč vložena po poteku 30 dni od dneva vročitve izpodbijane odpovedi tožnici (odpoved ji je bila vročena 1. 7. 2021), torej po poteku roka, ki ga za vložitev tovrstne tožbe določa tretji odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.). Rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice materialnega prava.

6. Pritožba zmotno meni, da je bila tožba vložena pravočasno, ker roki v času od 15. julija do 15. avgusta ne tečejo. Skladno s 83. členom Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/1994 in nasl.) sodišča v času od 15. julija do 15. avgusta poslujejo v omejenem obsegu (poletno poslovanje). V tem času v nenujnih zadevah (kamor sodi tudi obravnavana zadeva) procesni roki ne tečejo. ZS torej ureja le tek procesnih rokov (kar je v 83. členu ZS izrecno navedeno). To pomeni, da poletno poslovanje sodišč na tek materialnih prekluzivnih rokov, kamor sodi tudi rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, ne vpliva.

7. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zavrglo tožbo. Na odločitev sodišča pa ne more vplivati pritožbena trditev, da je tožnica (ki je tožbo sicer vložila po pooblaščenem odvetniku) pravni laik.

8. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).