Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bila bukev zdravo drevo, prva toženka utemeljeno ni pričakovala njenega padca. Pričakovano je namreč, da zdrava drevesa preživijo vremenske pojave. Zavedanje o tem, da obstaja nevarnost padca tudi zdravih dreves, bi lahko prva toženka pridobila šele po tem, ko bi do takšnega izrednega dogodka na tem področju že prišlo. V konkretnem primeru pa je bila padla bukev prvo drevo, ki je padlo na tem območju. Nerealistično bi bilo zato pričakovati, da bo prva toženka kot občina v danih okoliščinah v obdobju nekaj ur ugotovila obstoj nevarnosti padca sicer zdravih dreves in pravočasno zaprla vse površine, na katerih so rasla drevesa in katerih lastnica ali upravljalka je, oziroma ob vsa drevesa postavila svarilne znake. Načela neminem laedere sodišče ne more razlagati tako, da na osebe nalaga obveznosti, ki jih dejansko, tudi ob primerni skrbnosti, niso zmožne izpolniti. Tveganje za škodo, ki je posledica izrednih, objektivno nepredvidljivih dogodkov, po naravi stvari nosi vsak posameznik sam.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Prva tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Tožnik je vložil zahtevek za plačilo odškodnine. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Sodišču prve stopnje očita, da je napačno presodilo, da je do padca drevesa prišlo zaradi višje sile in ne zaradi nedopustne opustitve prve tožene stranke. Prva tožena stranka bi morala poskrbeti za varnost vozil na parkirišču, saj so bile obilne snežne padavine napovedane že v dneh pred škodnim dogodkom in tako predvidljive. Na dan škodnega dogodka so bile padavine neznatne. Prva toženka bi morala zato za varnost parkiranih vozil poskrbeti tako, da bi parkirišče pred hotelom P. bodisi zaprla bodisi ga opremila z opozorilnimi tablami. Dodaja še, da izvedenec gozdne stroke ni odgovoril na njegove pripombe v zvezi s trhlostjo drevesa. Meni, da je njegova mati ravnala s potrebno skrbnostjo dobrega voznika, ko se je podala na pot v danih vremenskih razmerah, saj je bila cesta do B. očiščena.
3. Prva tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene od v pritožbi zatrjevani kršitev in je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijane sodbe podalo prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno ter je o tožbenem zahtevku materialnopravno pravilno odločilo. Pritožbeni očitki v zvezi s pripombami tožnika na izvedeniško mnenje o trhlosti drevesa so protispisni. Tožnik pripomb ni podal 9. 2. 2018, kot napačno zatrjuje v pritožbi, temveč 12. 2. 2018, ko je rok za njihovo podajo že potekel, zato jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo.
6. Vsak se je dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo (10. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Nedopustno ravnanje se lahko pojavi v opustitveni obliki, ko v danih okoliščinah obstaja obveznost osebe, v konkretnem primeru občine, da ravna na določen način, predvidljiva posledica opustitve tega ravnanja pa je škodni dogodek, v konkretnem primeru padec drevesa na parkirani avto. Pritožnikovo stališče je, da je prva toženka opustila svojo obveznost, da zapre parkirišče ali ga opremi z opozorilnimi tablami, zaradi česar je na njegov avto padla bukev in ga poškodovala2. Ta obveznost naj bi obstajala, ker je na B. že dva dni pred padcem drevesa snežilo, prva toženka pa je vedela, da je bukev obtežena z veliko količino snega. Kot lastnica zemljišča, na katerem je raslo drevo, in kot lastnica ter upravljalka parkirišča, na katerem je bil parkiran tožnikov avto, bi morala preprečiti padec drevesa.
7. Pritožnikovo stališče je napačno. Dokler je bila bukev obtežena le s snegom, ni grozila nobena dejanska nevarnost nastanka škode in prva toženka ni imela obveznosti preprečitve le-te. Sklop vremenskih okoliščin, ki je pripeljal do padca bukve, pa je bil v konkretnem primeru nenaden in nepričakovan ter izven nadzora prve toženke.
8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo sledeče dejansko stanje: Tožnikova mati je 1. 2. 2014 okoli 19. ure parkirala vozilo ..., last tožnika, na občinskem parkirišču pred hotelom P. na B. Nekaj pred 22.30 uro je na avto padla bukev, ki je rasla ob parkirišču, in poškodovala tožnikov avto. Predhodnega dne je na B. zapadlo 53 cm snega, na jutro dogodka pa še 25 cm. Naknadno so se tega dne prav tam pojavile še deževne padavine, ki so v popoldanskih urah pripeljale do nastanka žledu. Bukev je bila sicer zdrava, zlomila pa se je zaradi hude obremenitve (dvajset ali več ton), do katere je prišlo zaradi kombinacije snega in žledu. K zlomu je prispevala tudi asimetričnost njene krošnje, zaradi katere je bila bukev še močneje podvržena silam zaradi obremenitve. Pritožbeni očitki v ugotovljen dejanski stan ne posegajo.
9. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da prva toženka ni opustila dolžnega ravnanja. Tožnik v pritožbi podaja svoje „trdno prepričanje“, da sta za pravilno uporabo materialnega prava odločilni sledeči dejstvi: prvič, da je bila prva toženka predhodno seznanjena z napovedjo obilnih snežnih padavin, in drugič, da se je zavedala dejstva, da je bila bukev, ki je padla na pritožnikov avto, obtežena z velikimi količinami snega. To naziranje je napačno. Dejstvo, da se je prva toženka zavedala navedenih okoliščin, nanjo ni postavilo nobene obveznosti zavarovanja parkirišča pred padcem dreves, saj padec bukve ni bil posledica snežnih padavin. V okoliščinah, ki jih tožnik šteje kot odločilne, dejanska nevarnost padca drevesa ni obstajala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da ti okoliščini nista bili odločilni za nastanek kakršnekoli obveznosti na strani prve toženke.
10. Do dejanske nevarnosti padca je prišlo šele nekaj ur pred samim padcem. Okoliščine, ki so pripeljale do preloma bukve, so bile glede na mnenje izvedenca gozdarske stroke katastrofalne in izredne (točka 20. izpodbijane sodbe). Neobičajno hitro povečanje obremenitve drevesa je bilo posledica kombinacije okoliščin, ki so vodile do nastanka žledu (snežnih in deževnih padavin ter mrzle temperature zraka), časovni razmak med nastankom žledu (popoldne) in padcem bukve (pozen večer) pa sorazmerno kratek.
11. Ker je bila bukev zdravo drevo, prva toženka utemeljeno ni pričakovala njenega padca. Pričakovano je namreč, da zdrava drevesa preživijo vremenske pojave. Zavedanje o tem, da obstaja nevarnost padca tudi zdravih dreves, bi lahko prva toženka pridobila šele po tem, ko bi do takšnega izrednega dogodka na tem področju že prišlo. V konkretnem primeru pa je bila padla bukev prvo drevo, ki je padlo na tem območju. Nerealistično bi bilo zato pričakovati, da bo prva toženka kot občina v danih okoliščinah v obdobju nekaj ur ugotovila obstoj nevarnosti padca sicer zdravih dreves in pravočasno zaprla vse površine, na katerih so rasla drevesa in katerih lastnica ali upravljalka je, oziroma ob vsa drevesa postavila svarilne znake. Načela neminem laedere sodišče ne more razlagati tako, da na osebe nalaga obveznosti, ki jih dejansko, tudi ob primerni skrbnosti, niso zmožne izpolniti. Tveganje za škodo, ki je posledica izrednih, objektivno nepredvidljivih dogodkov, po naravi stvari nosi vsak posameznik sam.
12. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev v škodo tožnika, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).
13. Tožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil. Odgovor na pritožbo v ničemer ni pripomogel k rešitvi, zato prva toženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (155. člen v zvezi s 165. členom ZPP).
1 V nadaljevanju ZPP. 2 Pritožnik še navaja, da bi prva toženka morala „upoštevati velike količine snega na drevju“, ne obrazloži pa, na kakšen način bi morala „upoštevati sneg“ - z organiziranimi akcijami odstranjevati sneg, sekati zasnežena drevesa ali neka tretja možnost. Zaradi pavšalnosti očitka se pritožbeno sodišče tako ne more opredeliti do njega.