20. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 55/2005 z dne 13. 9. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke pritožnika iz naslova premalo izplačanih plač ter prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Sodišče je štelo, da je bila s sporazumom o ureditvi premoženjskih razmer (v nadaljevanju sporazum), ki sta ga pritožnik (tožnik v delovnem sporu) in toženka sklenila kot razvezana zakonca zaradi delitve skupnega premoženja, določena višina plače do zneska protivrednosti 750 DEM, saj naj bi bil drugačen dogovor (plača v višini 1.750 DEM brez plačila davkov in prispevkov) v nasprotju s 13. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – ZOR). Zahtevke iz naslova prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje je sodišče štelo za nedokazane in neutemeljene.

2.Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi pritožnika in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na plačilo plače za obdobje od 1. 10. 1993 do 31. 12. 1993, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ni se sicer strinjalo s stališčem nižjega sodišča, da pritožnik ne more zahtevati plačila plače do višine 1.750 DEM. Vendar pa je štelo kot odločilno dejstvo, zaradi katerega je treba zahtevek v pretežnem delu zavrniti, da je bil tožnik od 1. 1. 1994 dalje zaposlen pri drugem delodajalcu in ne več pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je tudi spregledalo, da so zastarale vse terjatve za čas od januarja do vključno septembra 1993.

3.Zoper pravnomočno sodbo v zavrnilnem delu, izdano na drugi stopnji, je pritožnik vložil revizijo. Vrhovno sodišče je revizijo v delu, ki se nanaša na zavrnitev pritožbe zoper zavrnilni del prvostopne sodbe v točkah 2., 3., 4. in 5. izreka (pravilno v točkah 1/2, 1/3, 1/4 in 1/5 izreka – prispevki), zavrglo, v ostalem delu (zavrnitev pritožbe zoper zavrnilni del prvostopne sodbe v točki 1 izreka (pravilno točki 1/1 izreka – plače) pa zavrnilo.

4.Pritožnik navaja, da vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča. Meni, da sporne določbe sporazuma po vsebini ne pomenijo pogodbe o zaposlitvi, ampak določajo način izplačila solastnega deleža na skupnem premoženju v obliki rente. Zatrjuje, da je odločitev materialnopravno nepravilna, zaradi česar pritožniku ni bil izplačan njegov solastni delež. Zato naj bi mu bila kršena pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

5.Iz navedb pritožnika izhaja, da izpodbija le odločitev Vrhovnega sodišča o zavrnitvi revizije pritožnika v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo premalo izplačanih plač, ne pa tudi sklepa Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije. Pritožnik navaja, da je izpodbijana odločitev materialnopravno nepravilna, zaradi česar naj bi mu bila kršena pravica iz 33. člena Ustave. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da očitek o nepravilnosti izpodbijane sodne odločbe, ki posega v premoženjskopravni položaj pritožnika, sam po sebi še ne izkazuje kršitve navedene ustavne pravice. Za kršitev pravice do zasebne lastnine bi šlo le v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Izpodbijana sodba temelji na stališču, da gre v obravnavanem primeru za zahtevek iz naslova plačila plač med delavcem in delodajalcem, ne pa za zahtevek iz naslova sporazuma. To stališče samo po sebi ne posega na raven ustavne pravice do zasebne lastnine. Pritožnikov subjektivni občutek krivice, ki izhaja iz nezadovoljstva z odločitvijo sodišča, pa tudi ne zadošča za sklep, da je bila kršena pravica iz 33. člena Ustave.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice in svoboščine, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan