Jedro

Če delodajalec ne ve, kateri delavci so člani sindikata, jih vnaprej z nameravanimi odpovedi ne more obvestiti. Mora pa spoštovati zahtevo delavca, da se obvesti sindikat, tudi če je taka zahteva podana po odpovedi.

Obveznost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ni podana že, če ima delodajalec sistematizirana prosta delovna mesta, ampak šele, če na teh delovnih mestih izkazuje potrebo po zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 1. 2015, za vrnitev na delo, za priznanje pravic iz delovnega razmerja z izplačilom zapadlih zneskov plač in za izplačilo denarnega povračila v znesku 32.400 EUR, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je obstajal utemeljen odpovedni razlog, saj je toženka na novo organizirala pisarniško delo in področje poslovne dejavnosti, ukinila delovno mesto vodja blagajniškega poslovanja in finančnega dela upravljanja, delo pa je porazdelila med druge zaposlene. Presodilo je, da je odpovedni razlog utemeljen in da toženka določb podjetniške kolektivne pogodbe o sodelovanju sindikata in dolžnosti ponudbe drugega ustreznega dela ni kršila.

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo dejanskim in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj bi sodišče druge stopnje sprejelo zaključke v nasprotju z listinskimi dokazi in izpovedbami prič. Navaja, da je toženka kršila 45., 48. in 49. člen podjetniške kolektivne pogodbe, ker tožnice pred nameravano odpovedjo o tem ni pisno obvestila; če bi jo in bi vedela, da jo čaka odpoved, bi se javila na prosto delovno mesto za določen čas, razpisano sredi leta 2015. Obstajala je tudi možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi na nezasedeni delovni mesti vodja službe obdelave odpadkov ter trženje podpore uporabnikom. Za obe delovni mesti tožnica izpolnjuje pogoje, predvideni pa sta v novi organizacijski shemi, ki jo je direktor A. A. označil za optimalno. Po podani odpovedi je toženka v oddelku financ zaposlila B. B. in C. C., njune delovne izkušnje pa so bile enakovredne tožničinim. Lahko bi ji ponudila tudi delovno mesto D. D., ki je ob sporni odpovedi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjevala pogoje za upokojitev.

4. Toženka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da pod revizijskim razlogom bistvenih kršitev tožnica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Glede očitka zmotne uporabe materialnega prava pa navaja, da niti ni vedela, da je tožnica članica sindikata in da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013) ne določa obveznosti obvestitve sindikata o nameravani odpovedi. Glede možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji navaja, da so bila delovna mesta v službi za obdelavo odpadkov v celoti nezasedena (ne le delovno mesto vodje), ker je bilo zaposlovanje v tem oddelku vezano na izgradnjo objekta za obdelavo odpadkov, delovno mesto vodje službe trženja pa je bilo nezasedeno, ker se v letu 2015 ni predvidevala zasedba tega delovnega mesta. Nezasedeno je še danes.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizija uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar v nadaljevanju ne konkretizira nobene. Pod očitkom, da je sodišče naredilo "protispisne zaključke" in da je izvedene dokaze napačno ocenilo, v resnici izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Tožnici je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki določa, da delodajalec delavcu lahko iz poslovnega razloga odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov. Tožnica je bila zaposlena za nedoločen čas pri toženki na delovnem mestu vodja blagajniškega poslovanja in finančnega dela upravljanja. Toženka je delovno mesto ukinila in delo porazdelila med ostale zaposlene znotraj službe "finance, ekonomika in računovodstvo". Izvedla je namreč reorganizacijo pisarniškega dela in zaradi odprave oddelkov ter reorganizacije služb zmanjšala število vodij (iz štiri na enega). Obstoju tako ugotovljenega odpovednega razloga revizija ne nasprotuje.

10. Tožnica meni, da je odpoved nezakonita, ker o nameravani odpovedi ni bil obveščen sindikat. 11. Po prvem odstavku 45. člena podjetniške kolektivne pogodbe mora delodajalec, če je delavec član sindikata, o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca pisno obvestiti. Na delavčevo pisno zahtevo pa mora po drugem odstavku 45. člena o nameravani odpovedi obvestiti tudi sindikat, katerega član je delavec. Takšna ureditev je nedosledna, saj delodajalec ne more vedeti, kateri delavci so člani sindikata. Zato jih vnaprej ne more obveščati o nameravani odpovedi. Delavec je o "nameravani" odpovedi obveščen šele, ko to odpoved prejme. Tedaj eventualno lahko lahko zahteva obvestitev sindikata in zahtevo mora delodajalec spoštovati.

12. Iz dejanskih ugotovitev v tem sporu izhaja, da toženka ni vedela, da je tožnica članica sindikata in tega podatka od nje zaradi varstva osebnih podatkov tudi ni bila upravičena zahtevati. Da bi tožnica sama obvestila toženko o članstvu v sindikatu, ni bilo ugotovljeno, kot tudi ne, da je obvestitev sindikata zahtevala po tem, ko je prejela odpoved (priča E. E. je izpovedala, da obvestitve sindikata ni zahtevala). Teoretično bi delodajalec v takem primeru eventualno negativno mnenje naknadno, do poteka odpovednega roka, še vedno lahko upošteval, v nobenem primeru pa ga glede na četrti odstavek 86. člena ZDR-1 ni dolžan upoštevati. Zato dejstvo, da toženka o nameravani odpovedi tožnice ni obvestila, nima za posledico njene nezakonitosti.

13. Tožnica nadalje meni, da je toženka kršila 49. člen podjetniške kolektivne pogodbe, ker je ni zaposlila pod spremenjenimi pogoji. ZDR-1 obveznosti zaposlitve delavca, ki mu iz poslovnega razloga odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, pod spremenjenimi pogoji, če obstaja takšna možnost, ne določa več. Še vedno pa enako določbo, kot jo je vseboval tretji odstavek 88. člena prejšnjega ZDR vsebuje 49. člen podjetniške kolektivne pogodbe. Zato za toženko takšna obveznost še vedno obstaja.

14. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je toženka preverila možnosti zaposlitve tožnice pod spremenjenimi pogoji, vendar te možnosti ni bilo. Stališče sodišč nižjih stopenj, da obveznost ni podana že, če ima delodajalec sistemizirana ustrezna in nezasedena delovna mesta, je pravilno. Podana je šele, če je izkazana potreba po zasedbi prostega delovnega mesta. Toženka je zato lahko sistemizirala posamezna delovna mesta, ki jih je pustila nezasedena. Kljub temu, da je direktor novo obstoječo organizacijsko shemo označil za optimalno, to ne pomeni, da je optimalna šele, če so vsa sistemizirana delovna mesta tudi zasedena. Tožnica v reviziji izpostavlja dve delovni mesti, ki sta bili prosti in nezasedeni: delovno mesto vodje službe obdelave odpadkov in delovno mesto trženja in podpore uporabnikom. Med strankama ni bilo sporno, da bi bili delovni mesti za tožnico ustrezni. Vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka zasedbe teh dveh delovnih mest v planu kadrov za leto 2015 ni predvidela, kar drži (priloga B4). Revizija nepravilno povzema obrazložitev sodišča prve stopnje, iz katere naj bi izhajalo, da je imelo sodišče v mislih le eno delovno mesto, čeprav sta bili v resnici dve. Sodišče prve stopnje je vsebino plana kadrov za leto 2015 sicer povzelo nekoliko nejasno, ko se je sklicevalo Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest le pri delovnem mestu vodje službe trženja in podpore uporabnikom, na plan kadrov pa le pri delovnem mestu vodje obdelave odpadkov. Vendar pa iz tega, kar je zapisalo v zadnjem odstavku 12. točke obrazložitve ("iz plana je razvidno, da ni predvidena zasedba v letu 2015 znotraj službe za obdelavo odpadkov, saj je zaposlovanje vezano na izgradnjo objekta, ki še ni zgrajen, zasedba delovnega mesta vodje službe trženja in podpore v pravilniku ni predvidena, drugih prostih delovnih mest, za tožnico ustreznih, pa ni"), lahko razberemo, da se je opredelilo do obeh delovnih mest. Glede na to, da iz 22. člena Pravilnika o organizaciji družbe in sistemizaciji delovnih mest izhaja, da se število zaposlenih na posameznih delovnih mestih znotraj posameznih organizacijskih enot določi s planom kadrov za posamezno poslovno leto, iz plana kadrov za poslovno leto 2015 pa izhaja, da se delovni mesti vodje obdelave odpadkov in vodje služne za trženje in podporo uporabnikom ne zasedeta, je pravilna presoja sodišč nižjih stopenj, da tožena stranka ni imela možnosti zaposlitve tožnice pod spremenjenimi pogoji, saj prostih delovnih mest, na katerih bi izkazovala potrebo po zasedbi, ni imela.

15. Revizijske navedbe glede zaposlitev B. B. in C. C. ter glede delovnega mesta D. D., ki naj bi ob odpovedi izpolnjevala pogoje za upokojitev, so revizijska novota, ki je na podlagi 372. člena ZPP ni mogoče upoštevati.

16. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del.