Jedro

V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati tistih aktov, ki odpravijo ali razveljavijo upravni akt, postopek odločanja pred pristojnimi upravnimi organi pa se nadaljuje na podlagi vrnitve v ponovno odločanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, ZUS-1) zavrglo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 13.2.2007. Z njo je tožena stranka ob reševanju pritožbe A.A. in B.B. zoper odločbo Centra za socialno delo z dne 2.11.2006 to odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu upravnemu organu v ponoven postopek. Prvostopni organ je z navedeno odločbo odločil, da se zahtevek pritožnic in C.C. za razrešitev tožnika kot skrbnika za poseben primer zavrne.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati akta, izdanega v pritožbenem postopku, s katerim je bil upravni akt odpravljen ter zadeva vrnjena organu, ki je odpravljeni upravni akt izdal, v ponovni postopek. Ker odločba tožene stranke ni akt, ki se v smislu 1. odstavka 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu, je tožbo kot nedovoljeno zavrglo.

Tožnik vlaga zoper navedeni sklep pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da se po 1. odstavku 2. člena ZUS-1 odloča o dokončnih upravnih aktih, s katerim se posega v položaj tožnice ali tožnika, v tem primeru pa je bilo z izpodbijano odločbo odločeno, da se odločba prvostopnega organa odpravi in mu zadeva vrne v ponovni postopek. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi v pouku o pravnem sredstvu izrecno dopustila upravni spor, saj je navedla, da je ta odločba dokončna in ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor v roku 30 dni od vročitve pisnega odpravka te odločbe. Tožnik je tako ravnal z vložitvijo tožbe zoper odločbo tožene stranke v skladu s pravnim poukom podanim mu s strani tožene stranke, zato meni, da je tudi iz navedenega razloga tožba zoper odločbo tožene stranke dopustna.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je postopalo pravilno, ko je tožbo tožnika na podlagi 4. točke 36. člena ZUS-1 zavrglo, ker odločba tožene stranke ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. V upravnem sporu se lahko akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan (1. odstavek 5. člena ZUS-1). Tako v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati tistih aktov, ki odpravijo ali razveljavijo upravni akt, postopek odločanja pred pristojnimi upravnimi organi pa se nadaljuje na podlagi vrnitve v ponovno odločanje. V obravnavanem primeru je tožena stranka ob reševanju pritožbe na podlagi 251. člena ZUP odpravila odločbo upravnega organa prve stopnje in mu zadevo vrnila v ponoven postopek. Odločba tožene stranke torej ni akt iz 2. člena ZUS-1, kot zmotno zatrjuje tožnik, saj z njim ni bilo poseženo v njegov pravni položaj in z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Ker upravni akt tožene stranke nima teh značilnosti, ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Okoliščina, da je tožnik ravnal v skladu z napačnim pravnim poukom v odločbi tožene stranke in vložil tožbo v upravnem sporu, na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati, saj upravni spor glede na določbe ZUS-1, v primerih, kot je obravnavani, ni dovoljen. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 2. odstavkom 72. člena in 1. odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.