Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz listin v upravnem spisu, da je v obravnavani zadevi tožnica zahtevo za obnovo postopka z dne 21. 5. 1999 vložila pri prvostopnem upravnem organu, ki jo je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP (1986) odstopil toženi stranki, ter o tem obvestil tudi tožnico. Ta pa od tožene stranke ni zahtevala, da izda odločbo v nadaljnjih sedmih dneh, kot je to predvideno v drugem odstavku 26. člena ZUS (temu ustreza določba drugega odstavka 28. člena ZUS-1). Zato je utemeljeno stališče sodišča prve stopnje, da šele v primeru, če tožena stranka v sedemdnevnem roku po podani zahtevi za izdajo odločbe o predlogu za obnovo postopka ne bi odločila, bi tožnica izpolnila zakoniti pogoj iz drugega odstavka 26. člena ZUS (temu ustreza drugi odstavek 28. člena ZUS-1) za sprožitev upravnega spora pri sodišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožničino tožbo kot prezgodnjo, ker v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za sprožitev upravnega spora zaradi molka organa (26. člen ZUS).

2. V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožnica meni, da je le-ta preuranjen, saj ji je tožena stranka poslala dne 9. 12. 2005 dopis, v katerem se je izrekla za nepristojno odločati v zadevi obnove navedenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) obravnava tožničino pritožbo, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, kot pritožbo po ZUS-1 glede na določbo 82. člena ZUS-1. 6. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz listin v upravnem spisu, da je v obravnavani zadevi tožnica zahtevo za obnovo postopka z dne 21. 5. 1999 vložila pri prvostopnem upravnem organu, ki jo je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP (1986) odstopil toženi stranki, ter o tem obvestil tudi tožnico. Ta pa od tožene stranke ni zahtevala, da izda odločbo v nadaljnjih sedmih dneh, kot je to predvideno v drugem odstavku 26. člena ZUS (temu ustreza določba drugega odstavka 28. člena ZUS-1). Zato je utemeljeno stališče sodišča prve stopnje, da šele v primeru, če tožena stranka v sedemdnevnem roku po podani zahtevi za izdajo odločbe o predlogu za obnovo postopka ne bi odločila, bi tožnica izpolnila zakoniti pogoj iz drugega odstavka 26. člena ZUS (temu ustreza drugi odstavek 28. člena ZUS-1) za sprožitev upravnega spora pri sodišču. 8. Zato je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pogoji za sprožitev upravnega spora v obravnavanem primeru niso izpolnjeni in je zato tožbo utemeljeno zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 34. člena ZUS (temu ustreza določba 2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1) kot prezgodnjo. Zaradi tega tožnica nima prav, ko v pritožbi zoper izpodbijani sklep zatrjuje, da je le-ta prezgoden.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo tožničino pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.