Jedro

Sodišče je tožbi ugodilo, ker prvostopni organ in tožena stranka nista razčistila po tožniku - investitorju zatrjevane okoliščine, ki pa izhaja iz upravnih spisov, da so ga delavci občine v zvezi z vložitvijo zahteve za pridobitev lokacijskega dovoljenja v roku enega meseca napotili na nepristojni organ (za pridobitev urbanističnega mnenja).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega urbanističnega inšpektorata z dne 2.11.1992.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi urbanističnega inšpektorja Sekretariata za inšpekcijske službe z dne 7.7.1992, s katero je navedeni prvostopni organ po uradni dolžnosti pod 1. točko izreka odredil, da morata tožnik in soinvestitorica v roku 14 dni po prejemu prvostopne odločbe odstraniti pritlični nedovoljeno zgrajeni objekt tlorisnih dimenzij 5,6 x 9,0 m, skupaj s talno ploščo in obodnimi zidovi, stropno ploščo tlorisnih dimenzij 12,6 x 5,6 m, ki se v podaljšavi naslanja na eni strani na dva AB stebra, na drugi strani pa na en AB steber, hidrofor tlorisnih dimenzij 1,2 x 2,4 m in rezervoar za vodo tlorisnih dimenzij 3,1 x 2,8 m, vse na parc. št. 3964/1 ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje; pod 2. točko izreka pa je odločil, da pritožba proti prvostopni odločbi ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa. Ugotovila je, da je organ prve stopnje na podlagi 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) pravilno in zakonito odločil o odstranitvi objekta, ker investitorja nista zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja v roku enega meseca po prejemu odločbe navedenega prvostopnega organa o ustavitvi gradnje z dne 21.8.1990, kar je bilo ugotovljeno pri za urejanje prostora pristojnem upravnem organu občine. Tožena stranka tožniku pojasnjuje, da vlogi za izdajo urbanističnega mnenja in za izdelavo lokacijske dokumentacije pri nepristojnem organu ne moreta nadomestiti vloge za izdajo lokacijskega dovoljenja pri pristojnem organu.

Tožnik v tožbi meni, da je postopanje prvostopnega upravnega organa v zvezi z njegovo pritožbo proti prvostopni odločbi preuranjeno. Po napotilu prvostopnega organa je pri pristojnem upravnem organu občine začel postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja. Sledil je navodilu delavcev občine in zaprosil za urbanistično mnenje, kar vse v prepričanju, da se je s tem začel postopek izdaje lokacijskega dovoljenja. Meni, da zaradi zmotnega napotila ne more trpeti škodljivih posledic. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve, in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča iz podatkov in listin v upravnih spisih izhaja, da prvostopni organ ni razčistil okoliščine, ki jo je tožnik navajal že v pritožbi proti prvostopni odločbi o ustavitvi gradnje z dne 21.8.1990, ter ponovil v pritožbi proti prvostopni odločbi in v tožbi, to je, da je sledil zmotnemu navodilu delavcev občine in zaprosil za urbanistično mnenje, v prepričanju, da je s tem začel postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja.

Zato ima, po presoji sodišča tožnik prav, ko v tožbi navaja, da je bilo postopanje prvostopnega organa v zvezi z njegovo pritožbo proti prvostopni odločbi preuranjeno, saj ta organ navedene okoliščine ni razčistil (236. člen zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP, ki se smiselno uporablja kot republiški predpis po 1. odstavku 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I). Ker tudi tožena stranka ni razčistila te okoliščine, bo morala ponovno obravnavati tožnikovo pritožbo proti prvostopni odločbi in odločiti v skladu z določbami 242. člena ZUP.

Ker so kršena pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena navedenega ustavnega zakona. Na pravno mnenje in pripombe, dane v tej sodbi, je tožena stranka vezana (62. člen ZUS).