Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku ni bila kršena pritožnikova pravica do izjave. Vročen mu je bil sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa. Pri seznanitvi s procesnimi dejanji in listinami, ki so v zemljiškoknjižnem postopku edina dovoljena dokazna sredstva, je treba upoštevati posebnosti elektronske zemljiške knjige. Seznanitev je namreč zagotovljena z vpogledom v aplikacijo elektronske zemljiške knjige. Pravico do vpogleda v procesna dejanja (predlog) imajo vsi udeleženci postopka, vpogled v listine, ki so podlaga predlogu, pa ureja 196. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Lendavi zavrnilo ugovor udeleženca A.U. zoper sklep, s katerim je bil na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru o izročitvi nepremičnin pri nepremičninah, last udeleženca K. d.o.o. - v stečaju, dovoljen vpis lastninske pravice v korist kupca A.R..

2. Zoper sklep se pritožuje udeleženec A.U.. Vztraja pri ugovornih navedbah, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj predlagani dokazi niso bili izvedeni, prav tako pa mu niso bile vročene vloga predlagatelja (noben predlog in nobene listine), da bi se o njih lahko izjavil. Predmetna nepremičnina je njegov dom, v zemljiški knjigi ima vknjiženo služnost stanovanja in s tem pravni interes. Sklep o izročitvi nepremičnine ne vsebuje nobenega sklepa o tem, da je treba izbrisati služnost stanovanja. Poleg tega ta sklep ni pravnomočen.

3. V odgovoru na pritožbo kupec predlaga zavrnitev pritožbe. Opozarja, da je zaznamba izvršbe začela učinkovati pred vpisom služnosti, sklep o izročitvi je pravnomočen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na večino ugovorov je pritožniku pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Zemljiškoknjižni postopek je v postopku izvršbe na nepremičnine samo izvedbeni postopek, velja načelo formalnosti postopka. To pomeni da mora zemljiškoknjižno sodišče izvesti vpis na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnin, če se sklep glasi zoper zemljiškoknjižnega lastnika in v korist pridobitelja lastninske pravice. V pravilnost sklepa pa se ne sme spuščati. Vprašanje, ali gre za dom, je lahko le predmet izvršilnega postopka1. Iz obvestila izvršilnega sodišča izhaja, da je sklep o izročitvi postal 25.1.2020 pravnomočen in tudi na to ugotovitev je zemljiškoknjižno sodišče vezano.

6. V zemljiškoknjižnem postopku ni bila kršena pritožnikova pravica do izjave. Vročen mu je bil sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa. Pri seznanitvi s procesnimi dejanji in listinami, ki so v zemljiškoknjižnem postopku edina dovoljena dokazna sredstva, je treba upoštevati posebnosti elektronske zemljiške knjige. Seznanitev je namreč zagotovljena z vpogledom v aplikacijo elektronske zemljiške knjige. Pravico do vpogleda v procesna dejanja (predlog) imajo vsi udeleženci postopka2, vpogled v listine, ki so podlaga predlogu, pa ureja 196. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Ker gre za fazo, ko sodišče o predlogu za vpis še ni pravnomočno odločilo, bi lahko pritožnik zahteval izdelavo prepisa od kateregakoli zemljiškoknjižnega sodišča, ne da bi mu bilo treba izkazati pravni interes. Da bi zahteval vpogled in mu ga kakšno sodišče ne bi odobrilo, pritožnik ne trdi. Navsezadnje pa mu je vsebina sklepa o izročitvi očitno poznana, saj se nanjo v pritožbi (sicer neutemeljeno) sklicuje.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbo 89.člena ZZK-1, po kateri mora zemljiškoknjižno sodišče, ko dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti tudi dovoliti izbris vpisov (med ostalim) vseh vknjiženih osebnih služnosti, če ti vpisi učinkujejo po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe in če ni v sklepu o izročitvi nepremičnin določeno, da taka pravica ostane. V predmetni zadevi je zaznamba izvršbe začela učinkovati 22.2.2011, vpis osebne služnosti učinkuje od 19.12.2013, torej kasneje. Iz sklepa o izročitvi pa ne izhaja, da bi izvršilno sodišče odločilo, da mora osebna služnost ostati vpisana.

8. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Tudi v izvršilnem postopku je to vprašanje relevantno le pod pogoji iz 169. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. 2 Pritožnik je postal udeleženec z izdajo sklepa o dovolitvi vpisa.