Jedro

Bistvena kršitev postopka je, če carinski organ stranke ne seznani z ugotovitvami postopka naknadne kontrole, ki so pomembne za odločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 321/99-12 z dne 9.11.2001.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbi tožeče stranke in na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) odpravilo odločbo tožene stranke z dne 20.10.1999, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice S. z dne 28.10.1996, s katero je naložila tož-eči stranki plačilo manj plačane carine v znesku 38.593,00 SIT za blago, uvoženo po enotni carinski listini z dne 18.1.1996 (v nadaljevanju ECL) Carinske izpostave T.S. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je bilo po ugotovitvah tožene stranke blago (solata v glavah), ki ga je tožeča stranka uvozila, prijavljeno v tarifno oznako 0705 11 900 kombinirane nomenklature carinske tarife. Pri naknadnem pregledu deklaracije in dokumentov v skladu z določbo 62. člena Carinskega zakona pa je bilo ugotovljeno, da je solata nepravilno uvrščena po kombinirani nomenklaturi carinske tarife, ker gre za uvoz escarol radiča, ki se uvršča v tarifno oznako 0705 29 000, s carinsko stopnjo 27%. Do takega zaključka je carinski organ prve stopnje prišel na podlagi carinske tarife, ki je sestavni del Zakona o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95), komentarja carinske tarife (1. del) ter podatkov iz katalogov italijanskih proizvajalcev semen vrtnin. Glede na naziv blaga v uvozni fakturi - solata, se je tožena stranka strinjala s sklepom carinarnice, da se to uvoženo blago uvršča v tarifno številko 0705 29000 kombinirane nomanklature carinske tarife, z imenovanjem "solata (Lactusa sativa) in radič (Cichorium spp), sveža ali ohlajena, radič - drug". Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločbe še dodala, da je pri uvrstitvi solate scarol v tarifno oznako upoštevala tudi komentarsko pojasnilo harmoniziranega opisa in razvrščanja blaga k tarifni številki 0705. Po presoji sodišča prve stopnje tožeča stranka v postopku ni imela možnosti, da bi se izjavila o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev (8., 135. in 143. člen ZUP/86). Na osnovi navedenih tarifnih oznak in temeljnih pravil za uporabo kombinirane nomenklature ter katalogov proizvajalcev semen ni mogoče priti do zaključka, da se solata "escarola" uvršča v tarifno oznako 0705 29 000 s carinsko stopnjo 27%. Šele Navodilo za razvrščanje blaga v carinsko tarifo (Uradni list RS, št. 77/99 - navodilo) s temeljnimi pravili za uporabo harmoniziranega sistema (HS) nomenklature carinske tarife, v oddeleku II,7. poglavja, podrobneje razčlenjuje tarifno oznako 0705.29. To navodilo je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 77/99 z dne 22.9.1999 in v času odločanja carinskega organa prve stopnje v tej zadevi še ni veljalo. Tožena stranka se v svoji odločitvi ne more sklicevati na predpise, ki niso veljali v času odločanja upravnega organa prve stopnje.

Tožena stranka s pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je bilo blago na računu opisano s trgovskim imenom "scarola". Glede na podatke o imenih vrtnin iz Kataloga vodnika za prodajalca družbe S.D. in iz Kataloga semen družbe S.L. ter primerjave poimenovanj v italijanskem, latinskem in slovenskem jeziku, italijansko trgovsko ime "insolata scarola" v slovenščini pomeni radič. Za uvrstitev "solate escarol" sta bili v letu 1996 v Uredbi o spremembi kombinirane nomenklature carinske tarife (Uradni list RS, -št. 75/95) možni dve tarifni podštevilki na prvi ravni razčlenitve: solata (lactusa sativa) ali radič (cichorium spp.). Glede na latinsko ime blaga "cichorium endivia " se na prvi ravni razčlenitve blago uvrsti pod "radič", kjer je delitev na drugi ravni: 0705 21 000-radič in 0705 29 000-drug. Z uporabo temeljnega pravila za uporabo kombinirane nomenklature carinske tarife (pravilo 6) je treba blago "cichorium endivia" uvrstiti v tarifno številko 0705 29 000, saj je v -tarifni številki 0705 21 000 zajet samo radič (cichorium intybus var.

foliosum). Ne drži trditev prvostopnega sodišča, da je mogoče zadevno blago uvrstiti v tarifno oznako 0705 29 000 šele na podlagi navodila.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo. Še vedno ji niso bili dostavljeni katalogi proizvajalcev, zato ne more učinkovito odgovoriti na pritožbo. Iz dejanskega stanja ni jasno razvidno, ali gre pri uvozu za solato ali radič. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Upravno sodišče je odpravilo odločbo tožene stranke zaradi bistvene kršitve določb postopka (tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za odločbo) in ker je tožena stranka uporabila predpis, ki v času odločanja prvostopnega organa ni veljal (navodilo). S takšno odločitvijo sodišča prve stopnje in z razlogi, s katerimi je izpodbijana sodba utemeljena, se pritožbeno sodišče strinja.

Po določbi 1. odstavka 62. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št 1/95, 28/95, 32/99, 40/99, v nadaljevanju CZ) lahko carinski organ po svoji lastni iniciativi ali na zahtevo deklaranta preveri carinsko deklaracijo tudi po prepustitvi blaga, do poteka rokov iz 9. člena tega zakona (v roku treh let). Primerjava italijanskih poimenovanj trgovskega blaga, navedenih v fakturah, priloženih ECD, z latinskimi imeni vrtnin in podatki iz katalogov vrtnin italijanskih proizvajalcev, ima podlago v 62. členu CZ. Vendar bi carinski organ moral tožečo stranko z ugotovitvami postopka naknadne kontrole, ki so pomembne za odločitev (saj zvišujejo carinsko stopnjo) seznaniti še pred izdajo odločbe, da bi imela možnost, da se o njih izjavi. Tega pa carinski organ ni storil. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča podana bistvena kršitev določb postopka. Sicer po tej ugotovitvi tožena stranka v pritožbi niti ne ugovarja.

Tožena stranka v svoji odločbi res direktno ne navaja navedenega navodila, vendar razlogi, s katerimi je zavrnila pritožbo tožeče stranke, predstavljajo uporabo tega navodila. Pritožbeno sodišče se zato strinja s presojo sodišča prve stopnje, da se tožena stranka ni mogla sklicevati na to navodilo, saj v času odločanja organa prve stopnje še niti ni bilo izdano, kar pomeni, da tudi ni moglo veljati. Tožena stranka ima sicer prav, ko v pritožbi trdi, da bi bilo mogoče uvoženo blago, če gre za radič in ne za solato, uvrstiti po uredbi o kombinirani nomenklaturi carinske tarife (Uradni list RS, št. 75/95). Zakaj gre pri uvoženem blagu za radič in ne solato, glede na navedeno uredbo, tožena stranka v svoji odločbi nima razlogov. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka. Ne more pa tožena stranka šele v pritožbi zoper sodbo upravnega sodišča, dopolnjevati svoje odločbe.

Pritožbeni ugovori zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. V čem naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu in zmotno ter nepopolno ugotovilo dejansko stanje, pritožba ne navaja. Sicer pa je po določbi 5. odstavka 72. člena ZUS ta pritožbeni razlog dopustno uveljavljati le, če sodba temelji na dejanskem stanju, ugotovljenem v sodnem postopku. V konkretnem primeru ne gre za tak primer.

Glede na navedeno in ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da tudi razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.