Jedro

V pravnomočni sodbi, ki je skupaj s sklepom o popravi in sodbo višjega sodišča podlaga za vpis, ni ugotovljen le obseg skupnega premoženja in delež pravdnih strank na njem. Iz njenega izreka izhaja, da je pravdno sodišče skupno premoženje tudi že civilno razdelilo med pravdni stranki. Sodba poleg ugotovitve, da so obravnavane nepremičnine, na katerih je vpisana solastninska pravica nasprotnega udeleženca do 1/2, skupno premoženje, vsebuje tudi ugotovitev, da je delež predlagateljice na teh nepremičninah 1/4 od celote. Ne gre torej le za določitev deleža na premoženju, ki je skupno pravdnima strankama, temveč že za ugotovitev solastniškega deleža predlagateljice v razmerju do celote. Takšna listina je primerna listina za predlagani vpis (so) lastninske pravice v korist predlagateljice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlagani vpis dovoli.

II. Vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je pri 1/2 deležu nasprotnega udeleženca A. A. na nepremičninah, navedenih v uvodu tega sklepa, predlagala vpis lastninske pravice v svojo korist do 1/4 od celote, na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru, III P 328/2018 z dne 3. 2. 2020, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, III P 328/2018 z dne 15. 7. 2020, in sodbo Višjega sodišča v Mariboru, I Cp 737/2020 z dne 8. 12. 2020, v vrstnem redu zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice, ID zaznambe ... Zemljiškoknjižni sodniški pomočnik je presodil, da so za vpis izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in s sklepom Dn 28278/2021 z dne 4. 2. 2021 vpis dovolil. Po uradni dolžnosti je pri istem solastniškem deležu izbrisal še zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice. Nasprotni udeleženec je zoper sklep o dovolitvi vpisa ugovarjal, ker listine, na podlagi katerih se predlaga vpis, ne dajejo podlage za vpis lastninske pravice predlagateljice do 1/4, saj je z njimi ugotovljen le obstoj skupnega premoženja, torej skupne lastnine, ki pa še ni razdeljena. Zemljiškoknjižna sodnica je ugovoru ugodila in sklep Dn 28278/2021 z dne 4. 2. 2021 spremenila tako, da se vpis lastninske pravice ne dovoli (izpodbijani sklep).

2. Predlagateljica je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo. Navaja, da je sodišče v izpodbijanem sklepu napačno zaključilo, da sodba, ki je podlaga za vpis, ne govori o transformaciji skupne lastnine v solastnino. Sodba govori ravno o tem. Sodišče v njej ni ugotovilo deleža na skupnem premoženju, temveč delež na individualno določenih stvareh. Določitev deleža na individualno določenih stvareh po svoji naravi predstavlja zahtevek za delitev skupne lastnine. Skupna lastnina se je posledično spremenila v solastnino z določenimi solastniškimi deleži na konkretnih individualno določenih stvareh. V nadaljevanju pritožba podaja pravna stališča o možnih načinih prenehanja oziroma delitve skupne lastnine.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo predlagateljice odgovoril. Listina, ki je podlaga za vpis, je bila izdana v pravdnem postopku, v katerem se je ugotavljal samo obseg skupnega premoženja in deleži na njem. V tožbi je predlagateljica izrecno navedla, da je zaradi originarno pridobljene lastninske pravice postavila le ugotovitveni zahtevek. Čeprav njen zahtevek ni najbolj natančen, je iz njega videti, da tožnica uveljavlja ugotovitev, da je njen delež na skupnem premoženju 1/2. Ker tožnica v pravdnem postopku ni zahtevala delitve, nasprotnemu udeležencu v pravdi ni bilo treba v tej smeri podati nobenega ugovora. Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku, kot je bil postavljen. Izdalo je ugotovitveno sodbo. Njen izrek je res nekoliko nejasen, vendar to na predmet spora ne more imeti vpliva. Načela stvarnega prava in zemljiškoknjižnega postopka so namreč jasna. Delitev skupnega premoženja v pravdi je dopustna izjemoma, če obstajajo posebne okoliščine in se toženec s tem strinja. Ugotavljanje takšnih posebnih okoliščin pride v poštev šele, če je postavljen poseben dajatveni zahtevek. Delitev skupnega premoženja pomeni namreč pravni posel. Pravice na nepremičninah, ki so skupno premoženje, se v zemljiško knjigo vpišejo na ime obeh zakoncev kot skupno premoženje po nedoločenih deležih. V nadaljevanju povzema prakso iz zadev VS RS II Ips 232/2018, VSL I Cp 2380/2019, VSK CDn 146/2019. Morda je tožnica hotela priti do solastnine že v pravdi, vendar bi zato morala zahtevati nekaj več, kot zgolj ugotovitev solastnine, česar ni storila. Pravnomočna ugotovitvena sodba ji omogoča le vpis skupne lastnine.

4.Pritožba je utemeljena.

5. Vprašanje tega zemljiškoknjižnega postopka je, ali so listine, na podlagi katerih je bil predlagan vpis, primerna podlaga za vknjižbo lastninske pravice predlagateljice do 1/4 od celote pri solastniškemu deležu nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da ne, ker ugotavljajo zgolj delež predlagateljice na skupnem premoženju in ne govorijo o transformaciji skupne lastnine v solastnino. Pritožba takšno stališče utemeljeno napada.

6. Načeloma drži, da ugotovitev deležev na skupnem premoženju sama po sebi še ne pomeni delitve skupnega premoženja in da je sodba, s katero se ugotavljajo obseg in deleži na skupnem premoženju, lahko le podlaga za vpis skupne lastnine v zemljiški knjigi (po nedoločenih deležih). Takšna je tudi sodna praksa (VSK CDn 146/2018, VSK CDn 289/2016, VSK Sklep CDn 135/2018).

7. Vendar v konkretni zadevi ne gre za tak primer. V pravnomočni sodbi, ki je skupaj s sklepom o popravi in sodbo višjega sodišča podlaga za vpis, ni ugotovljen le obseg skupnega premoženja in delež pravdnih strank na njem. Iz njenega izreka izhaja, da je pravdno sodišče skupno premoženje tudi že civilno razdelilo med pravdni stranki. Tožencu se namreč nalaga izplačilo določenega denarnega zneska iz naslova skupnega premoženja (I. točka izreka), ugotavlja se 1/4 solastniški delež od celote predlagateljice na nepremičninah, pri katerem je ob izračunu že upoštevan solastniški delež nepremičnin, ki so predmet obravnave (1/2) in delež pravdnih strank na skupnem premoženju (vsakega polovico; II. točka izreka) ter ugotavlja polovični delež tožnice na dveh poslovnih deležih (III. točka izreka).

8. Za presojo utemeljenosti predloga predlagateljice je odločilno, da sodba poleg ugotovitve, da so obravnavane nepremičnine, na katerih je vpisana solastninska pravica nasprotnega udeleženca do 1/2, skupno premoženje, vsebuje tudi ugotovitev, da je delež predlagateljice na teh nepremičninah 1/4 od celote. Ne gre torej le za določitev deleža na premoženju, ki je skupno pravdnima strankama, temveč že za ugotovitev solastniškega deleža predlagateljice v razmerju do celote. Tudi v 31. točki obrazložitve sodbe je izrecno navedeno, da gre za solastniški delež (tega, da je sodišče v sodbi skupno premoženje že razdelilo, se očitno zaveda tudi nasprotni udeleženec, saj v ugovoru navaja, da je sodišče brez ustreznega dajatvenega zahtevka, samo arbitrarno odločilo, da se skupno premoženje razdeli tako, da vsakemu izmed udeležencev pripada 1/4 solastniški delež). Upoštevaje navedeno je na mestu razlaga, da je pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Mariboru, III P 328/2018 z dne 3. 2. 2020, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, III P 328/2018 z dne 15. 7. 2020, in sodbo Višjega sodišča v Mariboru, I Cp 737/2020 z dne 8. 12. 2020, primerna listina za predlagani vpis lastninske pravice v korist predlagateljice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).

9. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo podaja obširne navedbe o tem, kdaj je v pravdi mogoče doseči delitev skupnega premoženja, opozarja na pravilne materialnopravne načine delitve in v zvezi s tem citira sodno prakso, opozarja na način, na katerega je tožnica formulirala svoje zahtevke v pravdi, očita, da ni zahtevala civilne delitve skupnega premoženja in izpostavlja nejasnost njenih tožbenih zahtevkov. Z nobeno od teh navedb se ne more uspešno upreti predlagani vknjižbi. Podlaga zanjo je namreč pravnomočna sodba, ki daje podlago za dovolitev predlaganega vpisa lastninske pravice v korist predlagateljice (3. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Z zgoraj nanizanimi pomisleki nasprotni udeleženec odpira vprašanja njene materialnopravne pravilnosti, ki v zemljiškoknjižnem postopku ne morejo biti več predmet presoje.

10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se vpis dovoli (4. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

11. Izrek o stroških temelji na določbi prvega odstavka 40. člena ZNP-1.