Jedro

Pritožnikova razlaga spornega določila pogodbe ne ustreza skupnemu namenu pogodbenikov, niti ni ustrezna z načelom obligacijskega prava o izpolnitvi obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem, opr. št. Ig 2001/00142 z dne

15.5.2001, v točkah 1 in 3 izreka in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne njene pravdne stroške v višini 77.026,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.9.2002. Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da ji ugodi in prvostopno sodbo spremeni oziroma razveljavi in jo vrne v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožeča stranka, ki ji je bila pritožba vročena dne 30.12.2002, nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka neutemeljeno uveljavlja kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje zaradi prenehanja tožeče stranke ni prekinilo postopka. Tožeča stranka je gospodarska družba, ki je vpisana v sodni register (43. člen ZGD). Iz dostopnih podatkov baze sodnega registra izhaja, da je bila tožeča stranka vpisana v sodni register dne

26.3.1990 in da je še vedno redno vpisana. Da naj bi prenehala iz razlogov, ki so določeni v 455. členu ZGD, pa tožena stranka ni zatrjevala. Zato zaradi spremembe firme pri tožeči stranki, ni prišlo do njenega prenehanja, s tem pa tudi ne do prekinitve postopka po

205. členu ZPP.

Tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče se ne strinja z njeno razlago spornega določila četrtega odstavka 5. člena Pogodbe (B6) in v celoti pritrjuje razlagi prvostopnega sodišča. Sporno določilo v pogodbi se glasi: "Naročnik bo kumulativne račune za tekoče opravljena dela in končni obračun plačal v 60. dneh po nastanku obvznosti plačila oziroma v 3. dneh po prilivu s strani investitorja."

Sodišče prve stopnje je sporno določilo v pogodbi pri presoji roka, ki je bil dogovorjen za izpolnitev obveznosti, kot tistega pravnorelevantnega dejstva za ugotovitev zamude pri izpolnitvi, razlagalo kot dogovorjeni 60. dnevni rok za izpolnitev Tožena stranka pa razlaga sporno določilo o prilivu sredstev s strani investitorja kot pogoj za plačilo obveznosti tožeči stranki.

Po oceni pritožbenega sodišča pritožnikova razlaga spornega določila pogodbe ne ustreza skupnemu namenu pogodbenikov iz Pogodbe (B6) niti ni skladna z načelom obligacijskega prava o dolžnosti izpolnitve obveznosti (17. člen ZOR). Pogodbeni stranki sta sklenili pogodbo o delu (600. člen ZOR), s katero se je tožeča stranka toženi stranki zavezala opraviti steklarska in alu dela (1. člen Pogodbe), tožena stranka pa se je tožeči stranki zavezala, da ji bo ta dela v določenem roku tudi plačala (5. člen Pogodbe). Pritožbene trditve, da se je morala tožeča stranka zavedati poslovnega rizika, da investitor ne bo pravočasno izpolnil svojih obveznosti in da je tožeča stranka na tak rizik s podpisom Pogodbe pristala pa so neutemeljene, ker takšna volja tožeče stranke iz zapisa Pogodbe kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ne izhaja.

Pritožbeno sodišče se strinja z razlago prvostopnega sodišča, ki jo je sprejelo skladno z določilom drugega odstavka 100. člena ZOR in pritrjuje razlogom iz prvostopne sodbe in pravilnemu zaključku, da je tožena stranka obveznost do tožeče stranke iz pogodbe o delu izpolnila z zamudo. Zato je odločitev materialnopravno pravilna.

Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od uradoma upoštevnih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.