Jedro

Voznik, ki že ima vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A2, A ali B, ob kasnejši pridobitvi vozniškega dovoljenja katere od teh kategorij ne postane ponovno voznik začetnik.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep spremeni tako, da se storilcu prekrška prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije A, A1 in A2 ne izreče.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedenim sklepom Okrajnega sodišča na Ptuju je bilo storilcu I. L. izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije A, A1 in A2, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan 22. 7. 2010, ko je storilec storil prekršek, s katerim je presegel 7 kazenskih točk. Sodišče je storilcu naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočni sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da je storilec prekrška vozniško dovoljenje za motorna vozila A kategorije pridobil dne 12. 11. 2008, osem kazenskih točk pa je dosegel s pravnomočnostjo plačilnega naloga z dne 22. 7. 2010, ki je postal pravnomočen dne 31. 7. 2010. To pomeni, da med pridobitvijo vozniškega dovoljenja in izrečenimi kazenskimi točkami resnično ni minilo več kot dve leti. Če storilec dne 10. 10. 1988 ne bi pridobil vozniškega dovoljenja B kategorije, bi bil zaključek sodišča, da je potrebno storilcu s sklepom izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pravilen. Glede na določilo 66. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) pa temu ni tako, saj je storilec več kot dve leti pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja za motorna vozila A kategorije, pridobil vozniško dovoljenje za motorno vozilo B kategorije, kar pomeni, da v času storitve obeh prekrškov oziroma pridobitve osmih kazenskih točk ni bil voznik začetnik. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani pravnomočni sklep spremeni tako, da storilcu prekrškov prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom Zakona o prekrških (ZP-1) poslalo I. L., ki se o njej ni izjavil. B.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je I. L. več kot dve leti pred pridobitvijo vozniškega dovoljenja za motorna vozila A kategorije pridobil vozniško dovoljenje za motorno vozilo B kategorije, kar pomeni, da v času storitve obeh obravnavanih prekrškov oziroma pridobitve 8 kazenskih točk ni bil več voznik začetnik.

5. Voznik začetnik je po 66. točki prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil katere od kategorij A2, A ali B, čeprav že ima vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G. 6. Iz podatkov v spisu izhaja, da je I. L. vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij A1, A2 in A pridobil dne 12. 11. 2008. Očitana prekrška, s katerima je presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu, je z motornim vozilom A kategorije storil dne 22. 7. 2010 ter dne 13. 7. 2010. Vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije B pa je pridobil dne 10. 10. 1988. Glede na opredelitev voznika začetnika v citirani določbi 66. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 ter ob upoštevanju časa, ki je potekel od pridobitve vozniškega dovoljenja za kategorijo B, I. L. v času storitve očitanih prekrškov s kategorijo A ni bil več voznik začetnik. Vrhovno sodišče je o podobnem vprašanju odločilo že v zadevi IV Ips 200/2010 z dne 18. 1. 2011, v kateri je presodilo, da po spremenjeni določbi 66. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 (ZVCP-1F, Ur. l. RS, št. 58/2009 z dne 27. 7. 2009) za voznika začetnika šteje voznik, ki najprej pridobi vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, B1, F ali G, nato pa še vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij A2, A ali B. Voznik, ki že ima vozniško dovoljenje za vožnjo vozil kategorije A2, A ali B, ob kasnejši pridobitvi vozniškega dovoljenja katere od teh kategorij ne postane ponovno voznik začetnik. Pri tem je treba upoštevati zlasti tehnične lastnosti, način upravljanja in delno tudi pravila vožnje za vozila kategorij A2, A, B na eni in kategorij AM, A1, B1, F ali G na drugi strani. S slednjimi ni mogoče oziroma dovoljeno voziti na vseh vrstah cest (na primer avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila), omejeni sta tudi njihova konstrukcijsko določena hitrost ali moč motorja, za njihovo pridobitev pa je predpisana tudi nižja starostna meja (prvi odstavek 150. člena ZVCP-1).

7. Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom o prekršku je sodišče nepravilno odločilo, da je imel I. L. v času storitve očitanih prekrškov status voznika začetnika, posledično pa mu je, ob sicer preseženih 7 kazenskih točkah, nepravilno izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, s čimer je kršilo določbo 66. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 22. člena ZP-1 in četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1. Zato je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca in izpodbijani pravnomočni sklep spremenilo tako, da se storilcu prekrška prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije A, A1 in A2 ne izreče.