Jedro

Pogoji za dovoljenost revizije po določbah drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidenta) zoper odločbo odločbo Upravne enote Ptuj št. 363-9/01-71 04058 z dne 15. 12. 2015, s katero je ta zavrnila zahtevo za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno z odločbo Okrajnega sodišča na Ptuju. Odločitev temelji na drugem odstavku 10. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) v zvezi s Pogodbo med ZR Nemčijo in Republiko Avstrijo o poravnavi škod izgnancem, preseljencem in pregnancem, o ureditvi drugih finančnih vprašanj in vprašanj socialnega področja (v nadaljevanju FIP). Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 4904-8/2012-MOP-11 z dne 9. 5. 2016 zavrnilo pritožbo revidentov zoper navedeno odločbo upravne enote.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta revidenta vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navajata, da bi Vrhovno sodišče moralo odgovoriti na naslednja pomembna pravna vprašanja: (1) ali je v okviru presoje okoliščin po drugem odstavku 10. člena ZDen FIP šteti za akt, na podlagi katerega so imele določene osebe pravico dobiti ali zahtevati odškodnino od tuje države; (2) ali je s pridobitvijo oziroma možnostjo pridobitve odškodnine po določbah FIP izpolnjen zakonski dejanski stan iz drugega odstavka 10. člena ZDen, kadar je predmet postopka denacionalizacije podržavljeno nepremično premoženje upravičenca, glede na to, da je FIP v 2. členu pogodbe predvidevala odškodnino le za gospodinjsko opremo in premične predmete, potrebne za opravljanje poklica; (3) ali je z napotilom iz drugega stavka drugega odstavka 10. člena ZDen strankam v postopku denacionalizacije odvzeta pravica, da dokazujejo dejstva in okoliščine, ki so odločilna za presojo obstoja okoliščin po drugem stavku drugega odstavka 10. člena ZDen; in (4) če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen, ali se pri presoji obstoja okoliščin po prvem stavku drugega odstavka 10. člena ZDen kot dokaz lahko upoštevajo tudi listine, ki jih o teh okoliščinah izdajajo tuji državni organi.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Pravna vprašanja, ki jih zastavljata revidenta, niso pomembna v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je nanje Vrhovno sodišče že odgovorilo. Pravna vprašanja pravilne uporabe drugega odstavka 10. člena ZDen v zvezi s FIP je Vrhovno sodišče najprej obravnavalo v sodbi X Ips 85/2013 z dne 27. 11. 2014 ter nato še v sodbah X Ips 267/2013 z dne 10. 3. 2015, X Ips 103/2013 z dne 24. 3. 2015, X Ips 86/2013 z dne 3. 6. 2015, X Ips 94/2013 z dne 3. 6. 2015 in druge. Na prvo zastavljeno vprašanje je odgovorjeno v 16. do 21. točki, na drugo vprašanje v 32. do 38. točki, na tretje in četrto vprašanje pa v 44. točki obrazložitve sodbe X Ips 85/2013. 6. Ker gre torej za že rešena pravna vprašanja, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.