Jedro

Prav nobenega dejstva ali okoliščine, ki bi kazale na to, da mati zanemarja sina A. A., sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kot tudi ne okoliščin, ki bi kazale na to, da bi mati otroka zapustila ali drugače pokazala, da zanj ne namerava skrbeti. Pogojev za odvzem roditeljske pravice torej ni, zato je bil predlagateljev predlog pravilno zavrnjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelja se zaradi žalitve nasprotne udeleženke kaznuje s 100 EUR denarne kazni, ki jo mora plačati v roku 15 dni na transakcijski račun Višjega sodišča v Ljubljani št. 01100-6370421392.

Obrazložitev

K I. točki sklepa

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog, da se materi, nasprotni udeleženki, odvzame roditeljska pravica nad njunim skupnim mladoletnim sinom A. A., roj. ..., ki je zaupan v vzgojo in varstvo predlagateljici.

2. Predlagatelj je zoper ta sklep zadnji dan pritožbenega roka (22. 4. 2017, sklep mu je bil vročen 7. 4. 2017 ) vložil pritožbo (v elektronski obliki), ki pa ni obrazložena, zato je pritožbeno sodišče opravilo preizkus zakonitosti izpodbijane odločitve po uradni dolžnosti: preverilo je torej pravilnost uporabe materialnega prava in morebiten obstoj nekaterih absolutno bistvenih kršitev določb postopka (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Po izteku pritožbenega roka (6. 5. 2017) je predlagatelj sicer vložil še dopolnitev pritožbe, vendar se ta zaradi tega, ker je prepozna, ne upošteva.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je glede na svoje ugotovitve pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer 1. odst. 116. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), pri tem pa ni storilo nobene od kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. Po 1. odst. 116. čl. ZZZDR se roditelju, ki zlorablja roditeljsko pravico, ali je otroka zapustil, ali je s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za otroka, ali drugače hudo zanemarja svoje dolžnosti, odvzame roditeljska pravica s sodno odločbo.

7. Prav nobenega dejstva ali okoliščine, ki bi kazale na to, da mati zanemarja sina A. A., sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kot tudi ne okoliščin, ki bi kazale na to, da bi mati otroka zapustila ali drugače pokazala, da zanj ne namerava skrbeti. Pogojev za odvzem roditeljske pravice torej ni, zato je bil predlagateljev predlog pravilno zavrnjen.

8. Ker tudi niso bile storjene kršitve postopka iz 1. (nepravilna sestava sodišča), 2. (sodelovanje sodnika, ki bi moral biti po zakonu izločen oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen), 3. (odločitev o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost), 6. (če je sodišče oprlo svojo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank), 7. (če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank), 11. (odsotnost procesne predpostavke sposobnosti biti stranka postopka), 12. (če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava) in 14. (če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti) tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, je bilo treba pritožbo predlagatelja zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi.

K II. točki sklepa

9. Po 109. čl. v zvezi z 11. čl. ZPP sodišče kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku z denarno kaznijo do 1300,00 EUR.

10. Predlagatelj je v svoji pritožbi v navedbi nasprotne udeleženke zapisal: "B., prasica, B.", in potem še enkrat v stavku (...) "nasprotni udeleženki prasici B. B. (...)".

11. Predlagateljev zapis, omenjen v prejšnji točki, pomeni zgolj nedopustno, prostaško, zmerljivko, ki je objektivno žaljiva za vsakogar. Gre za nedopusten, nedostojen način sporazumevanja ljudi pred sodiščem (in tudi kjerkoli drugje).

12. V razponu iz zgoraj citiranih zakonskih določb je pritožbeno sodišče sklenilo za žaljiv zapis predlagatelja kaznovati, z namenom, da bo izrečena kazen preprečila takšne in podobne izpade, ki onemogočajo normalno komunikacijo med strankami na sodišču ter otežujejo in obremenjujejo sodne postopke. Kazen je sicer po višini relativno nizka, saj iz podatkov spisa izhaja, da je predlagatelj slabšega premoženjskega stanja.

PRAVNI POUK: Zoper II. točko tega sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od dneva prejema pisnega odpravka tega sklepa. Pritožbo je treba vložiti pisno v dveh izvodih pri Višjem sodišču v Ljubljani, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.