Jedro

To, da je ena od predlagateljic državna odvetnica v kraju, v katerem se nahaja sodišče, ni okoliščina, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudila dvom o objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča kot celote. Na sojenje tudi ne smejo vplivati okoliščine, da je tretji predlagatelj sodelavec novinarke A. A., ki naj bi bila soseda razpravljajoče sodnice, in da naj bi Okrajno in Višje sodišče v Kopru nezakonito vodili konkretni postopek. Pomembna pa je v predlogu zatrjevana okoliščina, da je druga predlagateljica tudi mediatorka na Okrajnem in Okrožnem sodišču v Kopru in tudi tako povezana s tamkajšnjimi sodniki. Slednje pa pomeni, da so se med drugo predlagateljico, ki je sedaj stranka v nepravdnem postopku, in sodniki sodišča vzpostavila tesnejša razmerja in bližji delovni odnosi, kot so sicer značilni med (državnimi) odvetniki in sodniki v okviru istega sodišča, ne le zaradi pretežnega opravljanja odvetniške dejavnosti druge predlagateljice na področju tega sodišča, temveč predvsem zaradi uvrščenosti druge predlagateljice na listo za mediatorje tega sodišča ter njenega aktivnega vodenja mediacij v civilnih zadevah, ki jih vodijo sodniki tega sodišča. To pa lahko vpliva na krnitev videza sodnikove nepristranskosti, oziroma na objektivni vidik nepristranskosti sodišča v konkretni pravdni zadevi.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Kopru je v teku nepravdni postopek za ureditev razmerij med etažnimi lastniki. Nasprotna udeleženka je 27. 12. 2021 ponovno (po dne 2. 10. 2020 zavrnjenem predlogu – zadeva I R 138/2020) podala predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Vztraja, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Kopru. Navaja, da je druga predlagateljica višja državna odvetnica Državnega odvetništva Republike Slovenije, in sicer vodja zunanjega oddelka v Kopru, in tako skoraj vsakodnevno na pristojnem sodišču ter v stiku s tamkajšnjimi sodniki, vključno z razpravljajočo sodnico. Poleg tega je druga predlagateljica tudi mediatorka na Okrajnem in Okrožnem sodišču v Kopru in tudi tako (na skupnih izobraževanjih) povezana s tamkajšnjimi sodniki. Prvi predlagatelj je brat druge predlagateljice, tretji predlagatelj pa njen mož. Navaja tudi, da je tretji predlagatelj kot novinar zaposlen na RTV SLO, natančneje na TV Koper, in tako sodelavec novinarke A. A., ki pa naj bi bila soseda razpravljajoče sodnice B. B. Na koncu navaja še, da Okrajno in Višje sodišče v Kopru nezakonito vodita konkretni postopek. Zato predlaga, naj se kot stvarno in krajevno pristojno sodišče določi Okrajno sodišče v Ljubljani, kjer ima nasprotna udeleženka stalno prebivališče. 2. Predlog je utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku).

4. Med „druge tehtne razloge“, zaradi katerih je mogoče prenesti pristojnost, spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Ta pravni standard zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti in jih je treba, kot vsako drugo izjemo, razlagati restriktivno.

5. To, da je ena od predlagateljic državna odvetnica v kraju, v katerem se nahaja sodišče in tako vsakodnevno v stiku s tamkajšnjimi sodniki, druga predlagatelja pa njen brat in mož, niso okoliščine, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudile dvom o objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča kot celote. Vrhovno sodišče je v preteklosti že pojasnilo, da na sojenje ne sme in ne morejo vplivati okoliščine, da se sodniki in odvetniki poznajo in da je v postopku kot stranka udeležen odvetnik, ki sicer pogosto nastopa pred pristojnim sodiščem.1 Na sojenje tudi ne smejo vplivati okoliščine, da je tretji predlagatelj sodelavec novinarke A. A., ki naj bi bila soseda razpravljajoče sodnice B. B., in da naj bi Okrajno in Višje sodišče v Kopru nezakonito vodili konkretni postopek.2 Pomembna pa je v predlogu zatrjevana okoliščina, da je druga predlagateljica tudi mediatorka na Okrajnem in Okrožnem sodišču v Kopru in tudi tako povezana s tamkajšnjimi sodniki. Slednje pa pomeni, da so se med drugo predlagateljico, ki je sedaj stranka v nepravdnem postopku, in sodniki sodišča vzpostavila tesnejša razmerja in bližji delovni odnosi, kot so sicer značilni med (državnimi) odvetniki in sodniki v okviru istega sodišča, ne le zaradi pretežnega opravljanja odvetniške dejavnosti druge predlagateljice na področju tega sodišča, temveč predvsem zaradi uvrščenosti druge predlagateljice na listo za mediatorje tega sodišča ter njenega aktivnega vodenja mediacij v civilnih zadevah, ki jih vodijo sodniki tega sodišča. To pa lahko vpliva na krnitev videza sodnikove nepristranskosti, oziroma na objektivni vidik nepristranskosti sodišča v konkretni pravdni zadevi.

6. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Ljubljani.

1 Zato je z navedenimi razlogi Vrhovno sodišče s sklepom I R 138/2020 z dne 2. 10. 2020 predlog nasprotne udeleženke za prenos pristojnosti zavrnilo. 2 Odpravi dvoma v pravilnost procesnega in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva.