Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če na javno dražbo v skladu z določbo sedmega odstavka 181. člena ZIZ ni vabljen eden izmed upnikov, je sklep o domiku zaradi nepravilnosti javne dražbe nezakonit in ga je treba razveljaviti.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina vl.št. 16 k.o. ... domakne najboljšemu ponudniku upniku M... d.o.o., ... ulica 2,... Zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 2. točki prvega odstavka 338. člena ZPP se zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožuje upnik G... p.o. iz L... Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj pritožniku ni bila dana možnost sodelovanja na dražbi, ker ni bil obveščen o preložitvi le-te. Razlog zmotne uporabe materialnega prava pa naj bi bil v tem, da je sodišče prve stopnje nepremičnino pravzaprav domaknilo dolžniku, kar Zakon o izvršbi in zavarovanju v določbi 187. člena prepoveduje; iz sodnega registra namreč za družbo M... d.o.o. izhaja, da je eden izmed njenih ustanoviteljev bil ravno dolžnik, ki družbo zastopa tudi kot njen direktor. Sklep o domiku nepremičnine je zaradi navedenih razlogov po mnenju pritožnika nezakonit. Pritožba je utemeljena. Izhodišče za preizkus izpodbijanega sklepa je določba sedmega odstavka 181. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ), ki v poglavju "Prodaja nepremičnine" določa, da sodišče odredbo o prodaji vroči strankam, zastavnim upnikom, drugim udeležencem postopka, osebam, ki imajo vknjiženo predkupno pravico, in pristojnemu upravnemu organu. Pritožnik trdi, da je bila navedena določba kršena, saj kot stranka (upnik) ni dobil vabila na javno dražbo za dne 03.10.2000, ko se je nepremičnina domaknila najboljšemu ponudniku. Po oceni pritožbenega sodišča upnik utemeljeno opozarja na kršitev navedene procesne določbe ZIZ. Sodišče prve stopnje je odredbo o prodaji nepremičnine (list.št. 220) izdalo tako, da je javno dražbo razpisalo na dne 27. septembra 2000. Tega dne na dražbi pritožnika ni bilo, vabilo je bilo izkazano (zapisnik z dne 27.09.2000, list.št. 238). Do tu kršitve določb postopka ni bilo, do opustitve vročitve je pravzaprav prišlo šele v posledici preložitve te javne dražbe na dne 03.10.2000, kar so prisotni vzeli na znanje, odpovedujoč se pisnemu vabilu, na javni dražbi nesodelujoči pritožnik kot upnik pa vabila na preloženo javno dražbo ni dobil. Iz zapisnika z dne 03.10.2000 (list.št. 250) sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za opravo naroka in javne dražbe, vendar zaradi prej ugotovljene opustitve vročitve vabila pritožniku temu ni bilo tako. Ker javna dražba ni potekala pravilno, je kot posledica nezakonit in nepravilen tudi izpodbijani sklep o domiku nepremičnine. Bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pritožbenemu sodišču v skladu z prvim odstavkom 354. člena ZPP (oboje v zvezi s 15. členom ZIZ) narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožnik nima prav, ko zatrjuje, da je bila na javni dražbi kršena tudi določba 187. člena ZIZ. Pravna oseba je namreč od svojega ustanovitelja, fizične osebe, ločena in neodvisna. Lastnik premoženja ni ustanovitelj, ampak družba kot taka. Premoženje, ki ga je ustanovitelj (dolžnik) vložil v to družbo, ni več njegovo, ampak premoženje ene izmed upnic, zato domik v tem smislu napak, kot jih uveljavlja pritožnik, ni imel.