Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo drugi odstavek 16. člena ZDPN-2, ko je presodilo, da predlagatelj ni upravičen do vračila plačanega davka na promet nepremičnin, ker ni šlo za objektivno nemožnost izpolnitve v smislu določb OZ?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo drugi odstavek 16. člena ZDPN-2, ko je presodilo, da predlagatelj ni upravičen do vračila plačanega davka na promet nepremičnin, ker ni šlo za objektivno nemožnost izpolnitve v smislu določb OZ?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 4236-32015/2019-6 z dne 3. 10. 2019, s katero je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za vračilo davka na promet nepremičnin.

2. V obrazložitvi je Upravno sodišče navedlo, da je do razdrtja prodajne pogodbe nesporno prišlo, ko je bil kupec že vpisan kot lastnik nepremičnin v zemljiški knjigi, zato ni podlage za vračilo davka na promet nepremičnin na podlagi prvega odstavka 16. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2). Menilo je tudi, da zahtevek na vračilo plačanega davka ni utemeljen niti na podlagi drugega odstavka 16. člena ZDPN-2. Do razveljavitve prodajne pogodbe je namreč prišlo iz razloga (ovir) na strani kupca, ker ta ni mogel zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za plačilo kupnine. V tem primeru pa ne gre za nemožnost izpolnitve pogodbe iz drugega odstavka 16. člena ZDPN‑2, saj je ta termin treba razlagati v objektivnem pomenu besede oziroma upoštevaje prvi odstavek 330. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v zvezi s katerim je sodna praksa zavzela stališče, da se pogodba razveže le, če pride do naknadne nemožnosti izpolnitve zaradi naključnega uničenja stvari.

3. Tožnik je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagal, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Vprašanje se namreč nanaša na presojo oziroma razlago zakonskega besedila iz drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 („ni mogoče izpolniti ali se izpolni samo deloma“), odgovor nanj pa je pomemben za razvoj prava preko sodne prakse ter zagotovitev pravne varnosti potencialno večjega števila davčnih zavezancev. Vrhovno sodišče je zato predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP), pri čemer je dopuščeno vprašanje preoblikovalo zaradi večje jasnosti in zamejenosti.

6. Glede drugega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.