Jedro

Upravni organ je z odločbo z dne 26. 8. 2013 odločal o zahtevi, ki je tožnici nista vložili, z njo pa je ponovno odločal o vsebini prikaza uskladitve, o čemer je že izdal obvestilo po uradni dolžnosti. Obrazložitev obravnavanega obvestila pa ne omogoča preizkusa, ali je šlo le za uskladitev podatkov zemljiškega katastra, ali pa je upravni organ z vpisom spornih podatkov presegel pooblastilo iz 9. člena ZEN.

Izrek

I. Odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Nova Gorica, Geodetske pisarne Ajdovščina, št. 02112-402/2013-4 z dne 26. 8. 2013 se izreče za nično.

II. Tožbi se ugodi tako, da se obvestilo št. 02112-330/2013-3 z dne 2. 7. 2013 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Prvostopenjski upravni organ je 2. 7. 2013 po uradni dolžnosti v postopku uskladitve podatkov zemljiškega katastra na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) izdal obvestilo št. 02112-330/2013-3, da so bili v evidenci zemljiškega katastra za parceli št. 22 in 1428/3 k. o. ... usklajeni podatki, in sicer tako, da zadnji vpisani podatki izkazujejo stanje, kot je razvidno iz grafičnega prikaza (uskladitev je izrisana v rdeči barvi). Iz obrazložitve je razvidno, da je geodetska uprava ugotovila, da je pri prenosu grafičnih podatkov zemljiškega katastra dne 26. 9. 2005 iz ločenih analognih zemljiškokatastrskih načrtov različnih meril v eno skupno sliko v digitalni obliki (zemljiškokatastrski prikaz), pri evidentiranju dela meje med parcelama 22 in 1428/3 v k. o. ..., prišlo do napake, saj se zadnji vpisani podatki ne ujemajo s tistimi, ki jih je preizkusila oz. preverila, zaradi česar je opravila navedeno uskladitev grafičnih podatkov. Pri tem je uporabila podatke komasacije Log – Zemono (skica št. 4/6 U), elaborata št. IDPOS 2221, analognega zemljiškokatastrskega načrta d.l. št. 1 v izvornem merilu 1:2880 in analognega zemljiškokatastrskega načrta f.l. št. 6 v izvornem merilu 1:2000. Z odločbo št. 02112-402/2013-4 z dne 26. 8. 2013 je isti upravni organ zavrnil zahtevo tožnic z dne 22. 7. 2013 za uskladitev podatkov zemljiškega katastra za parcelo št. 22 k. o. ... Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da sta tožnici zahtevali odpravo popravka, prikazanega v omenjenem obvestilu, upravni organ pa je njuno vlogo obravnaval kot zahtevo, da se po 9. členu ZEN popravi podatek o meji parcele 22 v k. o. ... na stanje pred spremembo v postopku IDPOS 6141, v katerem je bilo strankama izdano obvestilo z dne 2. 7. 2013. V nadaljevanju upravni organ ugotavlja enako kot v obrazložitvi obvestila, podrobneje opisuje lego parcele 22, ki je prikazana tako, da na jugu meji na parcelo 1428/3, na severu na parcelo 23, na vzhodu na parcelo 21/2 in na zahodu na parcelo 1796, ter da je del meje parcele 1428/3 prikazan tako, da severozahodni del meje parcele 1428/3 meji na parcele 1798, 1771 in 1796. Meni, da bi zahteva tožnic pomenila, da parcela 22 na zahodnem delu meje meji tudi na parceli 1798 in 1771 in ne le na parcelo 1796, kar bi bilo ne le neskladno, ampak tudi zavajajoče. Meni tudi, da odločanje v komasacijskem postopku, ki zaradi odprave odločbe Upravne enote Ajdovščina št. 464-6/84-99 z dne 16. 8. 1999 ni končan, na prikaz parcel 22 in 1428/3 nima vpliva, ker obe ležita izven oboda komasacijskega območja, Upravna enota Ajdovščina bi morala ugotoviti le, koliko sta se zemljišči s parc. št. 22 in 23 zmanjšali zaradi določitve oboda komasacije.

Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnic.

Tožnici se z navedeno odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da sta zahtevali odpravo popravka, napisanega v „obvestilu“ z dne 2. 7. 2013 in na ustni obravnavi ponovili zahteve iz vloge z dne 22. 7. 2013. Pojasnjujeta, da parceli 22 in 23 v komasacijo nista bili vključeni in da je njun oče že v letu 1989 zahteval, da se površina teh parcel, ki sta na obodu komasacijskega območja, ne spreminja, kasneje pa je bilo ugotovljeno, da je geodetski zavod kot izvajalec geodetskih del po komasaciji površino parcel zmanjšal s 381 na 318 m2. Ob zakoličbi oboda komasacijskega območja pravni prednik tožnic kot lastnik parcel 22 in 23 ni bil vabljen, mejniki parcel 22 in 23 pa naj bi bili postavljeni brez njegovega soglasja. Ne strinjata se s trditvijo, da je geodetska pisarna napako ugotovila pri svojem rednem delu, saj naj bi „zadevo urejala na zahtevo A.A.“. V zvezi z navedenim se sklicujeta na fotokopije stanja parcel 22 in 23 v k. o. ... z dne 12. 7. 1978, 24. 1. 1992, skico iz leta 1998 ob izdaji gradbenega dovoljenja z dne 1. 10. 1998, skico izmere iz leta 1979, ki jo je geodetska uprava v Ajdovščini izročila njunemu pravnemu predniku 25. 10. 2000 in izris parcel z dne 31. 5. 2013, ki so v upravnem spisu.

Nasprotujeta tudi trditvi, da postopek reševanja komasacije parc. št. 22 in 23 ne bo vplival na podatek o meji oz. na prikaz tega podatka. V zvezi s tem se sklicujeta na sodbo Upravnega sodišča U 220/2007 z dne 19. 6. 2009, v tem postopku pa ni mogoče vnaprej predvideti odločitve drugega upravnega organa na podlagi omenjene sodbe. Izpodbijana odločitev toženke naj bi pomenila, da lahko spreminja velikost in meje parcel po svoji volji. Sodišču izrecno predlagata, naj odpravi odločbo drugostopenjskega upravnega organa, smiselno pa predlagata odpravo tudi obeh prvostopenjskih odločb. Toženka na tožbo ni odgovorila.

Odločba Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Nova Gorica, Geodetske pisarne Ajdovščina, št. 02112-402/2013-4 z dne 26. 8. 2013, je nična.

Z omenjeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa je bila zavrnjena zahteva tožnic z dne 22. 7. 2013, iz njene obrazložitve pa je razvidno, da je upravni organ vlogo tožnic štel kot zahtevo za uskladitev podatkov iz 9. člena ZEN, čeprav sta tožnici z njo vlogo nasprotovali obvestilu, s katerim je upravni organ v evidenci zemljiškega katastra za parceli 22 in 1428/3 k. o. ... podatke po uradni dolžnosti uskladil na način, s katerim se tožnici ne strinjata. Iz vsebine te vloge, ki jo upravni organ le delno povzema v prvostopenjski odločbi, je namreč jasno razvidno, da tožnici zahtevata odpravo popravka, ker menita, da upravni organ z njim spreminjanja površino njunih parcel. To pomeni, da menita, da obvestilo posega v njune pravice, zaradi česar bi moral upravni organ njuno vlogo obravnavati kot pritožbo po določbah 240. do 245. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), česar pa ni storil. Po navedenem je torej upravni organ z odločbo z dne 26. 8. 2013 odločal o zahtevi, ki je tožnici nista vložili, z njo pa je ponovno odločal o vsebini prikaza uskladitve, o čemer je že izdal obvestilo po uradni dolžnosti. Tožnici sta sicer zoper to odločbo vložili pritožbo, na podlagi katere pa je drugostopenjski organ presojal utemeljenost ugovorov tožnic zoper sporno uskladitev, o kateri je bilo odločeno že z obvestilom. Tudi v tej pritožbi sta navajali, da sta z vlogo z dne 22. 7. 2013 zahtevali odpravo popravka, napisanega v obvestilu z dne 2. 7. 2013, zato sodišče te pritožbe ne more upoštevati kot privolitev tožnic za opredelitev v odločanje o njuni zahtevi za uskladitev podatkov po 9. členu ZEN.

Odločba, ki jo organ izda brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, se na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP izreče za nično. Ker je prvostopenjski organ odločbo št. 02112-402/2013-4 z dne 26. 8. 2013 izdal brez zahteve tožnic, jo je sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 37. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1) na podlagi 68. člena ZUS-1 s sklepom izreklo za nično (I. točka izreka).

Tožba zoper obvestilo št. 02112-330/2013-3 z dne 2. 7. 2013 je utemeljena.

Prvostopenjski upravni organ navaja, da je sporno obvestilo izdal na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZEN. Na podlagi prvega odstavka tega člena geodetska uprava lahko po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe popravi podatke, ki so v zemljiškem katastru ali katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja.

S postopkom uskladitve podatkov v zemljiškem katastru po 9. členu ZEN torej ni mogoče odpravljati morebitnih napak pri vzpostavljanju meje, zato se sodišče do tožbenih navedb v tej smeri ni opredeljevalo. Zemljiškokatastrski prikaz je po sedmem odstavku 19. člena ZEN slika oblike in medsebojne lege parcel. Geodetska uprava ga po potrebi lahko spremeni zaradi lokacijsko boljše predstavitve mej. Ta sprememba pa ne vpliva na stvarnopravne pravice lastnikov parcel. Zemljiškokatastrski prikaz se po isti določbi ZEN ne sme neposredno uporabljati za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra, lahko pa se uporablja za prikaz drugih podatkov, v geografskih informacijskih sistemih ali za druge podobne namene z opozorilom, da je prikaz mej informativen.

Na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZEN geodetska uprava preizkuša le, ali se zadnji vpisani podatki iz zemljiškega katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank, ter preverja možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja.

Po presoji sodišča obrazložitev obravnavanega obvestila ne omogoča preizkusa, ali je šlo le za uskladitev podatkov zemljiškega katastra, ali pa je upravni organ z vpisom spornih podatkov presegel pooblastilo iz 9. člena ZEN, kar je bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki je tudi drugostopenjski organ ni odpravil. Drugostopenjski upravni organ se sicer sklicuje tudi na sedmi odstavek 19. člena ZEN, ki opredeljuje mejo parcele in njen zemjiškokatastrski prikaz, ki ga geodetska uprava po potrebi spremeni zaradi lokacijsko boljše predstavitve mej, ta prikaz pa ne vpliva na stvarnopravne pravice lastnikov parcel. Vendar v obravnavani zadevi ni šlo za lokacijsko boljšo predstavitev mej, temveč za domnevno odpravo napake.

Upravni organ v obvestilu zgolj zatrjuje, da je bil prejšnji prikaz napačen, in da se je napaka zgodila pri prenosu grafičnih podatkov zemljiškega katastra iz ločenih analognih zemljiškokatastrskih načrtov različnih meril v eno skupno sliko v digitalni obliki. Iz obrazložitve pa ni razvidno, v čem naj bi se kazala napaka prenosa zemljiškokatastrskega prikaza načrtov različnih meril in zakaj naj bi napaka pri prenosu meril vplivala na obliko parcel. Da gre za drugačno obliko parcel, navaja v obrazložitvi tudi drugostopenjski upravni organ.

Napaka naj bi po navedbah upravnega organa nastala zaradi prenosa analognih grafičnih podatkov zemljiškega katastra parcel iz območja komasacije, ki je bil izdelan v merilu 1:2000, in grafičnih podatkov zemljiškega katastra parcel izven območja komasacje, ki je bil izdelan v merilu 1:2880, vendar omenjenega načrta za območje komasacije v spisu ni, obrazložitev pa napake ne opisuje. Obrazložitev tudi ne omogoča preizkusa trditve upravnega organa, da je usklajeno stanje skladno s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra.

V skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZEN namreč geodetska uprava preizkuša ujemanje vpisanih podatkov s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra in z dokazili strank. V skladu s četrtim odstavkom istega člena pa vpis podatkov, ki se vpisujejo na podlagi posebnega elaborata, lahko spremeni le na podlagi takega elaborata. Po drugem odstavku 15. člena ZEN so v zbirki listin elaborati in druge listine, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi, ter načrti in podatki, vpisani pred zadnjimi vpisanimi podatki. Iz obrazložitve izpodbijanega obvestila pa ni razvidno, katere izmed listin, ki jih upravni organ našteva, so listine iz zbirke listin, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi oz. prikazi podatkov o parcelah št. 22 in 1428/3 k. o. ..., kdaj so bile izdane oz. izdelane in podlaga h kateremu vpisu so bile – k domnevno napačnemu ali k domnevno pravilnemu.

Upravni organ se sicer sklicuje na podatke komasacije Log – Zemono (skica št. 4/6 U), elaborata št. IDPOS 2221, analognega zemljiškokatastrskega načrta d.l. št. 1 v izvornem merilu 1:2880 in analognega zemljiškokatastrskega načrta d.l. št. 6 v izvornem merilu 1:2000, vendar zgolj naštevanje listin, ki jih je uporabil, še ne pomeni, da gre za listine iz zbirke listin, poleg tega v spisu ni analognega zemjiškoknjižnega načrta d.l. št. 6 v izvornem merilu 1:2000, niti ni elaborata IDPOS 2221. Merilo 1:2000 je bilo uporabljeno le pri skici detajla št. 4/6 U 4/10 ŠM, iz katere pa ni razvidno, da bi spadala med zbirko listin zemljiškega katastra, niti kdaj je bila izdelana (na njej je zapis „geodetski zavod SRS Ljubljana“). Kolikor gre za skico, ki je bila izdelana v postopku komasacije Log – Zemono, in še ni del zbirke listin, kot jo opredeljuje drugi odstavek 15. člena ZEN, tožnici utemeljeno opozarjata na preuranjenost takega usklajevanja grafičnega prikaza meje parc. št. 22 k. o. ...

V „obvestilu“ organ navaja še, da je del meje med parcelama 1798 in 1428/3 nastal s parcelacijo pred izvedbo komasacije v postopku št. IDPOS 2221, vendar ne pojasni, kako naj bi bil elaborat te parcelacije (ki ga, kot je bilo že povedano, prav tako ni med listinami upravnega spisa) podlaga za sporno uskladitev meje parcele št. 22. Med listinami v spisu je z oznako IDPOS 2221 le odločba o parcelacji treh zemljišč z dne 2. 11. 1992, h kateri pa je pripet delilni načrt iz leta 1986, prav tako v merilu 1:2880. Sodišče je izdano obvestilo štelo kot upravni akt, izdan v upravni zadevi, saj ga tožnici izpodbijata, ker naj bi posegel v njune pravice, sodišče pa zaradi pomanjkljivosti obrazložitve tega ne more preizkusiti. Glede na ugotovitev ničnosti odločbe prvostopenjskega organa z dne 26. 8. 2013, je odločitev drugostopenjskega organa štelo kot odločitev o zavrnitvi pritožbe tožnic zoper obvestilo.

Glede na navedeno je sodišče zaradi bistvene kršitve pravil postopka tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek (II. točka izreka).