Jedro

Na podlagi sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ta originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini. Takrat je končana faza opravljanja izvršbe in tedaj je za tretjo osebo, ki sklicuje, da ima na nepremičnini tako pravico, ki preprečuje izvršbo, konec izvršilnega postopka (2. odst. 56. čl. ZIP), saj ne more uveljavljati več nobene pravice glede predmeta izvršbe. Ne more niti preprečiti izvršbe in ker ni upnik oz. oseba iz 171. ali iz 172. čl. ZIP,ne more niti sodelovati na razdelitvenem naroku oz. vplivati na poplačilo upnikov in drugih oseb. Potem, ko kupec originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe tretja oseba nima interesa za vložitev ugovora v smislu 56. čl. ZIP glede te nepremičnine in je zato njen ugovor prepozen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Dne 8.10.1998 je Z. K. kot tretji vložil ugovor zoper izvršbo in navedel, da ima glede predmeta izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo in sicer, da je lastnik stanovanja na X. ulici 24 v L., glede katerega je bila v tem izvršilnem postopku dovoljena izvršba zoper dolžnika in v korist upnika. Stanovanje je Z. K. dne 2.9.1991 prodal dolžniku in njegovi bivši ženi P. C., zaradi neplačila kupnine pa so pogodbene stranke dne 2.10.1991 s posebnim aneksom razveljavile pogodbo.

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom z dne 13.10.1998 ugovor Z. K. zavrglo, ker je prepozen, saj ga je tretji vložil že potem, ko je bila sporna nepremičnina (stanovanje) domaknjena in izročena kupcu, ki je tako na javni dražbi izvirno pridobil lastninsko pravico na predmetnem stanovanju.

Proti temu sklepu se pritožuje tretji Z. K. in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP. V pritožbi navaja, da prvostopno sodišče napačno tolmači jasna določila 2. odst. 56. čl. ZIP (oz. 2. odst. 64. čl. ZIZ), iz katerih izhaja, da lahko tretji vloži ugovor do konca izvršilnega postopka. Izvršilni postopek je končan takrat, ko so izčrpana oz. opravljena vsa izvršilna dejanja. V predmetni zadevi še ni bil opravljen razdelitveni narok, ki prav gotovo še sodi v sklop izvršilnega postopka in na katerem lahko določene osebe še bistveno posežejo v potek izvršilnega postopka in z uveljavljanjem svojih pravic zmanjšajo pravice upnikov. Prvostopno sodišče je s svojo neživljenjsko in krivično odločitvijo očitno hotelo sanirati in prikriti vse napake oz. kršitve določb izvršilnega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bilo pri obravnavanju pritožbe Z. K. upoštevati določbe Zakona o izvršilnem postopku ( ZIP, Ur. list. SFRJ št. 20/97, 6/82, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90), ne pa določb novega Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. list RS št. 51/98), ki je pričel veljati dne 15.10.1998. V tej zadevi je prvostopno sodišče izdalo sklep o izvršbi dne 22.2.1994, ugovor tretjega je bil vložen dne 8.10.1998, prvostopno sodišče pa je o ugovoru odločilo dne 13.10.1998. Ker je bilo torej o ugovoru tretjega odločeno z izpodbijanim sklepom pred uveljavitvijo ZIZ in po določbah prejšnjega ZIP, je pri obravnavanju pravnega sredstva tudi pritožbeno sodišče uporabilo določbe ZIP. K temu pa je dodati, da so v tem pritožbenem postopku uporabljenim relevantnim določbam ZIP povsem ali smiselno enake ustrezne določbe novega ZIZ in bi tudi uporaba novega predpisa pripeljala do enake odločitve.

Prvostopno sodišče je zavrglo ugovor tretjega kot prepozen in se oprlo na določbo 2. odst. 56. čl. ZIP, po katerem lahko tretji vloži ugovor do konca izvršilnega postopka. Pritožnik v pritožbi zatrjuje napačno tolmačenje 2. odst. 56. čl. ZIP in trdi, da izvršilni postopek še ni končan, ker upnik še ni bil poplačan in še ni bil opravljen razdelitveni narok (182. čl. ZIP). Tej pritožbeni trditvi ni mogoče pritrditi, kajti pojem "konec izvršilnega postopka" v vsakem posameznem primeru pomeni nekaj drugega (primerjaj: Triva, Belajec, Dika, Sudsko izvršno pravo, Zagreb 1984, str. 244). V tej zadevi je šlo za izvršbo na nepremičnino (stanovanje na X. ulici 24 v Ljubljani). Po opravljeni javni dražbi je s sklepom o domiku z dne 23.3.1998 (3. in 4. odst. 164. čl. ZIP) in s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 10.7.1998 (1. in 3. odst. 167. čl. ZIP), to je z odločbo državnega organa v smislu 20. čl. ZTLR, kupec originarno pridobil lastninsko pravico na sporni nepremičnini (stanovanju). Zato tretja oseba od tedaj dalje ne more več uveljavljati svoje (zatrjevane) lastninske pravice na predmetu izvršbe. Pravilno poudarja prvostopno sodišče, da tretji z ugovorom v smislu 56. čl. ZIP ne more več doseči edinega namena, to je preprečiti prodaje stvari na javni dražbi. Tretji nima več pravnega interesa za ugovor, ko je z izročitvijo nepremičnine kupcu končana faza opravljanja izvršbe. Za tretjo osebo je takrat konec izvršilnega postopka (primerjaj: Triva, Belajec, Dika, Sudsko izvršno pravo, Zagreb 1984, str. 244, 333 in Ristič, Popovič, Kometar Zakona o izvršnom postopku, Beograd 1988, str 106). Po koncu izvršilnega postopka v gornjem smislu je ugovor tretje osebe prepozen in brezpredmeten, ker tretji zgolj s sklicevanjem na svoje lastništvo v izvršilnem postopku že prodanega stanovanja na noben način ne more več poseči v izvršilni postopek. Tretja oseba oz. pritožnik v tem postopku nima pravic iz 58. čl. ZIP, kot zmotno trdi v pritožbi in ker ne spada med osebe iz 171. ali 172. čl. ZIP, se ne more poplačati iz kupnine oz. ne more izpodbijati terjatev drugih (176. čl. ZIP in 183. čl. ZIP) ter je zanj razdelitveni narok (182. čl. ZIP), na katerega se v pritožbi sklicuje, povsem brezpredmeten.

Pritožbeno sodišče torej zaključuje, da pritožbene trditve niso utemeljene in da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, prvostopno sodišče pa je pravilno uporabilo določbe Zakona o izvršilnem postopku, ko je ugovor tretje osebe po 53. čl. ZIP zavrglo. Ker tudi ni bilo kakšne kršitve postopka, ki se upošteva po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP).