Jedro

Izredna denarna socialna pomoč je posebna vrsta denarne socialne pomoči, ki se zagotavlja iz javnih sredstev in so zato zanjo določena posebna pravila glede namena in glede dodelitve ter tudi glede izkazovanja njene namenske porabe. Tožnik je v svoji vlogi izrecno navedel namen, za katerega potrebuje denarna sredstva, to je za plačilo položnic. Gre za stroške, ki se pokrivajo iz naslova zadovoljenja minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, ne za izredne stroške. Navedene stroške tožnik lahko pokrije z rednimi mesečnimi dohodki. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je tožnik sam delno vplival na svoj finančni položaj, ker se je odpovedal varstvenemu dodatku ter do izredne denarne socialne pomoči ni upravičen iz tega razloga, prav tako pa tožnik ne izkazuje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 16. 5. 2016 in odločbe št. ... z dne 25. 3. 2016 ter priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči. Ugotovilo je, da se je tožnik odpovedal pravici do varstvenega dodatka, ki zagotavlja sredstva za kritje stroškov v daljšem časovnem obdobju, kar pomeni, da je sam delno vplival na svoj finančni položaj in mu v posledici tega pravica do izredne denarne socialne pomoči ne gre, ima pa zagotovljena redna lastna sredstva za plačevanje rednih mesečnih stroškov, saj prejema znesek 421,45 EUR mesečno.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da podaja ugovor na približno tri enake vsebine, in sicer na sodbo V Ps 828/2016 z dne 10. 1. 2017, odločbo ... z dne 26. 1. 2017 in odločbo ... z dne 26. 1. 2017. Navaja, da se mu s strani inštitucij serijsko zavračajo vse vloge in da z 200,00 EUR invalidnine ne more preživeti. V letu 2015 si je sposodil 350,00 EUR, nato dal v letu 2016 vlogo za plačilo položnic, kar mu je bilo zavrnjeno. Prav tako mu je bila zavrnjena vloga za subvencijo stanarine in tudi za varstveni dodatek ter ga sedaj posiljujejo z notarskimi zapisi.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da so tožnikove pritožbene navedbe podane nesistematično in nejasno, saj iz njih ni razvidna opredelitev očitanih kršitev v procesnem oziroma materialnem smislu oziroma glede dejanskega stanja. Tožena stranka tako vztraja pri svojih dosedanjih stališčih. Glede tožnikove vloge z dne 8. 2. 2017, da podaja "ugovor" tudi zoper odločbo z dne 26. 1. 2017 v zvezi s pravico do subvencije najemnine in glede odločbe CSD A. z dne 26. 1. 2017 v zvezi s pravico do varstvenega dodatka pa toženka poudarja, da gre za prvostopni upravni odločbi, zoper kateri ni mogoče uveljavljati sodnega varstva saj še ni bilo o tožnikovih pravicah odločeno z dokončno odločbo. Obe odločbi sta bili tožniku odpremljeni 27. 1. 2017 in je začel teči zakonski rok za vložitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

6. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 16. 5. 2016, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 25. 3. 2016. S slednjo je Center za socialno delo A. odločil, da tožnik ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči. 7. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega pred prvostopenjskim sodiščem izhaja, da je tožnik dne 21. 3. 2016 na Center za socialno delo A. podal vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči za plačilo položnic. Vlogo je utemeljil s tem, da potrebuje pomoč za plačilo priloženih neplačanih položnic, da najpomembnejše zadeve poravna in normalno zaživi pa bi potreboval najmanj 1.200,00 EUR. Priložene položnice se nanašajo na plačilo obveznosti z zapadlostjo 23. 3. 2016 (v znesku 162,78 EUR, plačilo računa za energijo z zapadlostjo 15. 3. 2016 (v višini 8,74 EUR) in za plačilo obveznosti z zapadlostjo 23. 2. 2016 (v višini 168,17 EUR).

8. Pri tožniku gre za upokojenca, katerega dohodek znaša 421,45 EUR mesečno (pokojnina in invalidnina).

9. Pravna podlaga v predmetni zadevi je podana v 33. členu Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre, Ur. l. RS, št. 61/10 s spremembami). Na podlagi 33. člena ZSVarPre se lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti (prvi odstavek). Izredna denarna socialna pomoč se glede na potrebe samske osebe ali družine dodeli v enkratnem znesku ali za obdobje iz drugega in tretjega odstavka 36. člena tega zakona (drugi odstavek). Višina izredne denarne socialne pomoči mesečno ne sme presegati višine enega minimalnega dohodka samske osebe ali družine, v enem koledarskem letu pa ne sme presegati višine petih njenih minimalnih dohodkov, od katerih se lahko višina treh njenih minimalnih dohodkov dodeli le za izredne stroške, nastale zaradi naravne nesreče ali višje sile (tretji odstavek). Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru osebe, ki je imela v prejšnji odločbi upravičenost do izredne denarne socialne pomoči status otroka, ob novi vlogi za izredno denarno socialno pomoč pa se šteje kot samska oseba ali kot družinski član nove družine, znesek izredne denarne socialne pomoči, prejete na podlagi prejšnje odločbe, ne šteje v višino petih minimalnih dohodkov v enem koledarskem letu (četrti odstavek).

10. Prvostopenjsko sodišče je nadalje ugotovilo, da se je tožnik odpovedal varstvenemu dodatku in zaključilo, da je tožnik sam delno vplival na svoj finančni položaj.

11. Izredna denarna socialna pomoč je posebna vrsta denarne socialne pomoči, ki se zagotavlja iz javnih sredstev in so zato zanjo določena posebna pravila glede namena in glede dodelitve ter tudi glede izkazovanja njene namenske porabe. Tožnik je v svoji vlogi izrecno navedel namen, za katerega potrebuje denarna sredstva, to je za plačilo položnic. V tem primeru je šlo za redne mesečne stroške za plačilo energije v višini 8,74 EUR z zapadlostjo 15. 3. 2016 oziroma za plačilo za najem stanovanja in v zvezi s tem povezane stroške z zapadlostjo 23. 2. 2016 oziroma 23. 3. 2016. Gre za stroške, ki se pokrivajo iz naslova zadovoljenja minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, ne za izredne stroške. Navedene stroške tožnik lahko pokrije z rednimi mesečnimi dohodki.

12. Glede na dosedaj navedeno pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem prvostopenjskega sodišča, da je tožnik sam delno vplival na svoj finančni položaj, ker se je odpovedal varstvenemu dodatku ter do izredne denarne socialne pomoči ni upravičen iz tega razloga, prav tako pa tožnik ne izkazuje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.

13. V pritožbi tožnik ne pove ničesar takega, kar ni bilo upoštevano s strani prvostopenjskega sodišča in bi to vplivalo na drugačno rešitev zadeve. V posledici tega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.