Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Med okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja, ne sodijo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče, saj institut delegacije pristojnosti ni namenjen in ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo.
Predlog se zavrne.
1. Okrajno sodišče v Radovljici vodi nepravdni postopek zaradi sprejema udeleženca na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico ... brez njegove privolitve. Na naroku 7. 7. 2014 je pooblaščenka udeleženca predlagala, da o zadevi odloči Okrajno sodišče v Ljubljani. Trdi, da sodnica, ki vodi postopek, izvedencu vseskozi pomaga, zaradi česar predlaga njeno izločitev, pa tudi izločitev vseh sodnic Okrajnega sodišča v Radovljici. Postopek je bil že prvič voden nezakonito in tudi sedaj se ves dokazni postopek opira na izpovedbo žene udeleženca, medtem ko se dokazi, ki jih je predlagala sama, niso izvedli. Že dve sodnici sta enako nekritično sledili navedbam žene udeleženca, zato je zaupanje v to sodišče povsem omajano. Ni zagotovljena neodvisnost sojenja, glavna obravnava pa se ne snema.
2. S sklepom z dne 8. 7. 2014 je predsednica sodišča zavrnila predlog za izločitev sodnice, ki vodi postopek, predlog za izločitev vseh sodnic tega sodišča pa je bil istega dne zavržen.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja. Med te okoliščine pa ne sodijo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Institut delegacije pristojnosti namreč ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva. Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.
5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljen predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.