Jedro

Če sama oškodovanka ne ve, kako jo je obdolženec poškodoval, enako tudi v dogodku udeleženi njen mož, ko tudi izvedenec dopušča možnost nastanka poškodbe pri padcu, kar je oškodovanka navedla pri pregledu v bolnici, je treba izvesti t.i. kontrolne dokaze, da je mogoče pravilno odločiti o obtožbi.

Izrek

Pritožbi obdolženega I. P. se u g o d i in se obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi spoznan za krivega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe iz malomarnosti po III. in I. odstavku 134. člena KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo pet mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Obdolženemu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znanem znesku 51.000,00 SIT, kakor tudi potrebni izdatki oškodovane A. C. in njene pooblaščenke odvetnice M. N., oboje v nedoločenem znesku. Obdolženi je bil oproščen plačila povprečnine. Z isto sodbo je bila zavrnjena obtožba zoper obdolženca zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po I. odstavku 152. člena KZ na škodo iste oškodovanke. Stroški zavrnilnega dela so bremenili proračun. Zoper obsodilni del te sodbe se je pravočasno pritožil obdolženi po zagovornici iz vseh pritožbenih razlogov, konkretno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka (7. in 11. točka I. odstavka in II. odstavek 371. člena ZKP), zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi odločbe o kazenski sankciji in odločbe o stroških kazenskega postopka. Predlagal je spremembo tega dela sodbe ali razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Višja državna tožilka je predlagala zavrnitev pritožbe. Pritožba je utemeljena. Ne drži pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje ni v celoti rešilo predmeta tožbe. Iz krivdoreka izpodbijane sodbe jasno izhajajo kraj, čas in način storitve očitanega kaznivega dejanja in je v njem celoten povzetek opisa dejanskega stanja iz modificirane obtožbe. S tem, ko je sodišče prve stopnje štelo za dokazano, da je obdolženi storil to kaznivo dejanje, tako v formalnem smislu ni prav nič napačnega. Ostali pritožbeni očitki glede opustitve dokazne ocene posameznih dokazov oz. napačne ocene tistih, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da je kaznivo dejanje dokazano, pa nikakor ne pomenijo bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pač pa le zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje prav tako ni ugotovilo zatrjevanega nasprotja med izrekom in obrazložitvijo oz. kršitve določb kazenskega postopka, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Z zavrnitvijo obdolženčevega predloga za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti ni prišlo do nikakršne kršitve določb kazenskega postopka. Obdolženčev nastop v tem kazenskem postopku na prvi stopnji kaže, da se je bil sposoben sam braniti, kar je glede na njegovo izobrazbo razumljivo. Zato tudi interes pravičnosti s takšno odločitvijo ni bil prizadet. Pritrditi pa je treba pritožniku, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje namreč ni z gotovostjo ugotovilo, da bi obdolženi resnično povzročil oškodovanki poškodbo na vtoževani način. Predvsem sama oškodovana A. C. v svoji prvi izpovedbi ni vedela povedati, kako je prišlo do poškodbe na njeni desni roki, ko tudi njen mož I. J. C., ki je bil aktivno udeležen v dogodku, o načinu nastanka ženine poškodbe prav tako ni vedel povedati nič konkretnega. Evidentno pa je, da policistoma, ki sta prišla na poziv C.v intervencijo, nihče te poškodbe ni niti omenjal (dopis P. p. C. z dne 23.01.2003, l. št. 63). Pa tudi v odločbi sodnice za prekrške v Celju z dne 29.03.2000, l. št. 64, je dogajanje, ki je predmet obtožbe, bistveno drugače opisano, kakor so izpovedali oškodovanka, njen mož in njuna hči M. C. P. v tem kazenskem postopku. Slednja priča je edina pojasnila, da je obdolženi udaril z materino roko v podboj vrat, vendar načina tega udarca ni opisala. Ob dejstvu, da je sama oškodovanka na zdravniškem pregledu v bolnici navedla kot vzrok poškodbe padec, kar je navedeno tudi v obvestilu o telesni poškodbi na l. št. 11, je v njeni ovadbi z dne 10.02.2000 navedeno, da je padla zaradi obdolženčevega sunka in se udarila v desno roko. Čeprav je obdolženi hotel dokazati oškodovankin padec s pričo P., pa sodišče prve stopnje te priče ni niti identificiralo, kaj šele zaslišalo. Izvedenec dr. A. H. je v svojem pisnem mnenju z dne 14.11.2002, l. št. 35, navedel kot najpogostejši vzrok za takšno poškodbo padec na tla na zunanji del roke, ko tudi sicer ni izključil udarca ob steno. Pri takšnem mnenju je vztrajal tudi na glavni obravnavi dne 19.03.2003. Vendar sodišče prve stopnje ni razčistilo, na kakšen način je prišlo do v tem mnenju navedenega direktnega in zelo močnega udarca z roko v podboj, saj ni niti poskušalo ugotoviti, kako naj bi obdolženi prijel oškodovankino desnico in kako naj bi z njo zamahnil po podboju. Sodišče druge stopnje opozarja, da je ta izvedenec v pisnem mnenju ugotovil poleg otekline hrbtišča oškodovankine desne roke tudi zvin v predelu sklepa med peto dlančnico in koželjnico, kar v krivdoreku ni omenjeno. O tem zvinu pa sploh ni bil povprašan. Zaradi navedenih pomanjkljivosti je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti vse izvedene dokaze, identificirati pričo P. in jo zaslišati, s podrobnim zaslišanjem istega izvedenca pa ugotoviti točen položaj obdolženca in oškodovanke neposredno pred zatrjevanim udarcem z njeno roko, točen način prijema obdolženca za roko in točen način zamaha z njo proti podboju. Če drugače ne bo mogoče ugotoviti teh dejstev, bo potrebna rekonstrukcija v oškodovankinem stanovanju v prisotnosti obdolženca, oškodovanke, njenega moža, njune hčerke in izvedenca. Obdolžencu in pričam bo potrebno predočiti vsa neskladja, ki jih ni malo. Koristno bo tudi pribaviti podatek od sodnika za prekrške, ali in kdaj je postala odločba o prekršku pravnomočna. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo mogoče pravilno odločiti o obtožbi.