12. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2871/2002 z dne 12. 11. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. P 70/95 z dne 16. 8. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da se šteje tožba za umaknjeno, ker nobena od strank v štirih mesecih od nastopa mirovanja postopka ni predlagala nadaljevanja (tretji odstavek 210. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP). Pri tem je bilo treba upoštevati, da se nadaljevanje postopka ne more predlagati pred potekom treh mesecev od uvedbe mirovanja ter zato predlog za nadaljevanje postopka, ki ga je pritožnik podal pred potekom tega roka, ni upošteven (drugi odstavek 210. člena ZPP). Višje sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da ni bil pravilno poučen o pravnih posledicah mirovanja postopka. Meni, da bi te morale biti vključene v izrek ali v pravni pouk sklepa (tako določba, da nadaljevanja postopka ni mogoče predlagati pred potekom treh mesecev, kot tudi določba, da se tožba šteje za umaknjeno, če nobena od strank v štirih mesecih od uvedbe ne predlaga nadaljevanja postopka). Poudarja, da je prava neuka oseba in da je zavezujoče tisto, kar je v izreku sodbe. Navaja, da je bil pozoren le na izrek in pravni pouk. Določbe, ki urejajo pravni položaj stranke in ga opozarjajo na pravne posledice sprejete odločitve, naj ne bi spadale v obrazložitev, pač pa v izrek ali pravni pouk. Navaja, da je obrazložitev sodne odločbe lahko obširna in od stranke ni mogoče pričakovati, da bo v njej iskala vse pravne posledice. Opozarja še, da je sodišče izdalo sklep o zavrnitvi predloga za nadaljevanje postopka (ki ga je vložil pred potekom treh mesecev) le dan pred potekom štirimesečnega roka in mu s tem onemogočilo, da bi, potem ko je zvedel za napačno vložitev predloga za nadaljevanje postopka, vložil pravilen predlog. Meni, da gre za kršitev pravice do poštenega sojenja po 22. členu Ustave.

B.

3.Za odločitev Ustavnega sodišča ni bistveno, ali je pravilno (torej v skladu z zakonom), da je sodišče v sklepu o mirovanju postopka določbe ZPP o pravnih posledicah vključilo v obrazložitev sklepa, ne pa v njegov pravni pouk ali izrek. V postopku ustavne pritožbe Ustavno sodišče namreč ne presoja, ali je izpodbijana sodna odločba v skladu z zakonom, pač pa le, ali gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS). Za to pa v obravnavani zadevi očitno ne gre. Ni mogoče sprejeti argumenta, da je pritožnik (kot prava neuka stranka) bil prikrajšan za dejansko in učinkovito seznanitev s pravnimi posledicami mirovanja postopka le zato, ker je sodišče te zapisalo v obrazložitev sklepa in ne morda v izrek ali pravni pouk.

Predmetni sklep v obravnavani zadevi je kratek in jasen, obrazložitev ima (poleg navedbe pravnih posledic) le eno kratko točko, prav tako kot izrek in pravni pouk. Po oceni Ustavnega sodišča je zato nedvomno, da je iz omenjenega sklepa pritožnik lahko zelo jasno zvedel za vse pravne posledice nastopa mirovanja. O hipotetičnem primeru dolgih obrazložitev se Ustavnemu sodišču ni treba izrekati, saj gre v obravnavani zadevi za ravno nasproten primer.

4.Tudi z navedbo okoliščine, da je sodišče njegov (preuranjen) predlog za nadaljevanje postopka zavrnilo v tridesetih dneh od vložitve predloga in zato pritožnik ni dovolj zgodaj zvedel, da je ta predlog nedopusten, ter še pravočasno podal novega predloga, pritožnik ni izkazal (dokazno breme je glede tega na njemu) kršitve kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine. Rok tridesetih dni za izdajo sodne odločbe ni takšen, da bi izkazoval namen zlorabe oziroma nepoštenega sojenja. Sicer pa bi pritožnik, kot je pojasnjeno zgoraj, z zadostno skrbnostjo v postopku tudi sam že iz sklepa o nastopu mirovanja nedvomno lahko sklepal, da je preuranjeno predlaganje nadaljevanja nedopustno in je zato neutemeljena njegova navedba, da je o tem lahko zvedel šele iz zavrnitve predloga za nadaljevanje postopka.

5.Ker za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kakor jih zatrjuje pritožnik, očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger