Jedro

Organ ne bi mogel oceniti, tudi če je tožnica priznala krivdo po obtožnem predlogu za več kaznivih dejanj, opredeljenih kot storjenih v realnem steku, da tožničina pritožba, za katero je v postopku navajala in dokazovala, tudi s predloženim osnutkom pritožbe, da z njo uveljavlja kršitev, ker očitana kazniva dejanja niso bila obravnavana kot nadaljevano kaznivo dejanje, nima verjetnih izgledov za uspeh. Upoštevati je namreč treba, da morajo biti glede na določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP morebitni razlogi za zavrnitev dodelitve BPP očitni. Če razlogi za zavrnitev dodelitve BPP niso očitni, kot v obravnavanem primeru, gre za kršitev določb 24. člena ZBPP.

Izrek

1.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 471/2024 z dne 16. 5. 2024 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

2.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Okrožno sodišče v Novem mestu (v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je prejelo 25. 4. 2024. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem druge stopnje za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu I K 68502/2023 z dne 23. 4. 2024. V dopolnitvi prošnje je tožnica predlagala, da se ji dodeli BPP za celoten postopek na drugi stopnji. Organ je na podlagi vpogleda v predmetni kazenski spis ugotovil, da gre za zadevo, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu in kjer je bila tožnica spoznana za krivo storitve štirih kaznivih dejanj po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in se ji je na podlagi drugega odstavka 204. člena tega zakona za vsako od navedenih kaznivih dejanj določila kazen po en mesec zapora, nakar se je tožnici na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izrekla enotna kazen tri mesece in petnajst dni zapora. Po vpogledu v zapisnik o glavni obravnavi z dne 23. 4. 2024 je organ presodil, da tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in sicer da v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh in da je pričakovanje oziroma zahteva tožnice v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem. Organ je tako odločil ob upoštevanju, da tekom postopka tako zagovornik kot tožnica nista ugovarjala obtožnemu predlogu glede uporabe pravila o steku ne pa o nadaljevanem kaznivem dejanju, tožnica je po obtožnem predlogu krivdo priznala, zato so bili izvedeni le dokazi, ki so pomembni za izrek kazenske sankcije in so bili predlagani na predobravnavnem naroku. Tekom kazenskega postopka tudi ni bila izpodbijana domneva o prištevnosti tožnice kot storilke v času izvršitve kaznivega dejanja, tožnica ali njen zagovornik nista predlagala izvedenca, ki bi ugotovil njeno neprištevnost tekom storitve kaznivih dejanj oziroma neobstoj krivde po četrtem odstavku 29. člena KZ-1 (actio libera in causa). Glede same višine kazni pa je sodišče upoštevalo predlog zagovornika, kakor tudi sodno prakso. Pričakovanje in zahteva tožnice sta tako očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem. Glede na to je organ za BPP prošnjo tožnice zavrnil.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

2.Tožnica v tožbi navaja, da je v postopku pred organom za BPP pojasnila, da bi sodišče moralo tretirati vsa dejanja kot nadaljevano kaznivo dejanje. V takih primerih je zagovornik v več zadevah z obt. tožnico uspel že na višjem sodišču. Organ pa se je neutemeljeno postavil v vlogo višjega sodišča in že vnaprej pravno sredstvo obsodil na neuspeh. Navaja, da izpodbijani odločbi manjkajo razlogi, zakaj je organ zavrnil prošnjo tožnice, čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj. Tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi njeni prošnji za BPP oziroma podrejeno, da odloči, da se zadeva vrne v ponovno odločanje, za izbranega odvetnika pa določi A. A. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. V dokazne namene se sklicuje na izpodbijano odločbo in tožbi priložen osnutek pritožbe, predlaga pa tudi svoje zaslišanje.

3.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je pri odločanju upoštevala prošnjo tožnice z dne 25. 4. 2024 in njeno dopolnitev z dne 13. 5. 2024 ter vsebino kazenskega spisa I K 68502/2023; ni pa upoštevala dopolnitve prošnje z dne 17. 5. 2024, saj je bila le-ta prepozna. Prereka tožbene navedbe o tem, da se je organ za BPP pri odločanju o njeni prošnji postavil v vlogo pristojnega sodišča in pravno sredstvo že obsodil na neuspeh. Organ je namreč opravil presojo upravičenosti dodelitve BPP, kot to nalaga 24. člen ZBPP. Toženka še navaja, da je eden izmed pritožbenih razlogov tožnice razlog, ki po drugem odstavku 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ni dovoljen, da je tožnica krivdo po obtožbi priznala, čemur njen zagovornik na naroku ni ugovarjal ter celo sam predlagal, da sodišče upošteva olajševalne okoliščine in na podlagi tega izreče kazen en mesec zapora za vsako kaznivo dejanje, nakar naj sodišče izreče enotno kazen treh mesecev zapora. Toženka dalje opozarja na napako v izpodbijani odločbi, in sicer v 7. točki odločbe, kjer nepravilno ni navedeno, da je zagovornik tožnice podal predlog za izvedenca, vendar sodišče tega predloga ni upoštevalo. Če bi sodišče dvomilo ali imelo utemeljen razlog za dvom v obstoj prištevnosti, priznanja krivde po obtožbi ne bi sprejelo. Toženka še dodaja, da meni, da je organ za BPP neizpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP ustrezno pojasnil. Toženka dalje navaja, da organ kot nepotrebn0 ni presojal izpolnjevanja subjektivnega pogoja. Toženka prereka tudi tožničine navedbe glede diskriminacije. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrže ali zavrne, tožnici pa naloži v plačilo vse stroške tega postopka.

Odločanje po sodnici posameznici

4.Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Na glavni obravnavi prisotni pooblaščenec tožnice sestavi sodišča ni ugovarjal.

Dokazni postopek

5.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v izpodbijano odločbo (priloga A2), tožbi priloženi osnutek pritožbe zoper sodbo I K 68502/2023 z dne 23. 4. 2024 (priloga A3) in preostale listine upravnega spisa v zadevi. Dokazni predlog za zaslišanje tožnice je njen pooblaščenec na glavni obravnavi umaknil.

K I. točki izreka

6.Tožba je utemeljena.

7.Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločba organa za BPP, s katero je zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pritožbenem postopku zoper sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu I K 68502/2023 z dne 23. 4. 2024 iz razloga neizpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, in sicer ker tožnica v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh in je njeno pričakovanje oziroma zahteva v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem.

8.Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

9.Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP presodil, da gre za očitno nerazumno zadevo ter tožnica s pritožbo zoper sodbo I K 68502/2023 z dne 23. 4. 2024 nima verjetnih izgledov za uspeh, saj je njeno pričakovanje oziroma zahteva v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem. Namreč, v teku postopka tako zagovornik kot tožnica nista ugovarjala obtožnemu predlogu glede uporabe pravila o steku in da očitana dejanja niso bila obravnavana kot nadaljevano kaznivo dejanje, tožnica je po obtožnem predlogu krivdo tudi priznala, glede višine kazni pa je sodišče tudi upoštevalo predlog zagovornika.

11.Po drugem odstavku 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) se sodba, izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde, ne sme izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. A contrario to pomeni, da se lahko torej izpodbija iz vseh drugih v zakonu določenih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 370. člena ZKP), med drugim tako tudi zaradi kršitve kazenskega zakona. Po sodni praksi se obdolženec s priznanjem krivde ne odreče pravilni uporabi materialnega prava, zato je kršitev kazenskega zakona dovoljen razlog za vložitev pritožbe zoper sodbo, izdano na podlagi priznanja krivde. Za vsako sodbo, torej tudi za sodbo, izdano na podlagi priznanja krivde, velja pravilo drugega odstavka 354. člena ZKP, po katerem sodišče ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanja; pravna opredelitev dejanja je kljub sprejetju priznanja krivde podvržena preizkusu sodišča. Med vprašanja, ki jih je dovoljeno ponovno preizkusiti s pravnimi sredstvi, sodi tudi vprašanje, ali očitana ravnanja v kazenskopravnem smislu predstavljajo nadaljevano kaznivo dejanje (54. člen KZ-1) ali več kaznivih dejanj v realnem steku, ob predpostavki, da so ugotovljena oziroma priznana vsa relevantna dejstva.

12.To pa pomeni, da organ ne bi mogel oceniti, tudi če je tožnica priznala krivdo po obtožnem predlogu za več kaznivih dejanj, opredeljenih kot storjenih v realnem steku, da tožničina pritožba, za katero je v postopku navajala in dokazovala, tudi s predloženim osnutkom pritožbe, da z njo uveljavlja kršitev, ker očitana kazniva dejanja niso bila obravnavana kot nadaljevano kaznivo dejanje, nima verjetnih izgledov za uspeh. Upoštevati je namreč treba, da morajo biti glede na določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP morebitni razlogi za zavrnitev dodelitve BPP očitni. Če razlogi za zavrnitev dodelitve BPP niso očitni, kot v obravnavanem primeru, gre za kršitev določb 24. člena ZBPP.

13.Ob povedanem tudi okoliščina, da je tožnica po zagovorniku uspela pri odmeri doseči nižjo kazen, kot je predlagalo tožilstvo, ne more vplivati na presojo sodišča o verjetnosti uspeha tožnice s pritožbo, kajti tožnica se je opredeljevala do višine kazni, predlaganih s strani tožilca, za vsako od kaznivih dejanj, izvršenih v realnem steku; tako obravnavo kaznivih dejanj pa želi s pritožbo izpodbijati. Sicer pa je po drugem odstavku 370. člena ZKP sodbo, ki je bila izdana na podlagi priznanja krivde, s pritožbo dopustno izpodbijati tudi zaradi odločbe o kazenskih sankcijah.

14.Ker je sodišče spoznalo, da v postopku za izdajo izpodbijane odločbe zakon ni bil pravilno uporabljen, je tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi četrtega ter v smislu petega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek. V tem postopku mora upoštevati pravno mnenje sodišča, kot izhaja iz sodbe ter novo odločbo izdati v 30 dneh.

K II. točki izreka

15.Sodišče je stroškovnemu zahtevku tožnice ugodilo tako, da ji je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 priznalo povračilo stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnico je zastopal pooblaščeni odvetnik, zato se ji priznajo stroški v znesku 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za 22-odstotni davek na dodano vrednost, ki znaša 84,70 EUR, ker je tožničin pooblaščenec zavezanec za DDV, skupaj 469,70 EUR, kar je v okviru tožničinega stroškovnega zahtevka. Toženka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa se vrne, kadar so za to izpolnjeni pogoji, po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1V tem smislu sodba Vrhovnega sodišča I Ips 60778/2011-213 z dne 12. 12. 2013.

2Prav tam.

3Prav tam.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.