Jedro

Dednega dogovora ni mogoče preklicati in ga, povzetega v sklepu o dedovanju, s pritožbo tudi ni mogoče izpodbijati.

Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave, zato je za izpodbijanje dednega dogovora možna tožba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog dediča B. M. za vrnitev v prejšnje stanje in preklic dednega dogovora zavrglo (I. točka), ugotovilo, kaj sodi v zapuščino (II. točka), kdo so dediči (III. točka) in v sklep o dedovanju povzelo dedni dogovor, ki so ga dediči sklenili na naroku 21. junija 2012. 2. Dedič B. M. po odvetniku s pritožbo izpodbija sklep o dedovanju. V obrazložitvi pritožbe navaja, da ga je na obravnavi dne 21. 6. 2012 zastopala pripravnica odvetnice S. A. D., ki ni imela pooblastila za sklenitev dednega dogovora in bi zato ta lahko bil sklenjen le pogojno. Dedič ima zato pravni interes, da dedni dogovor prekliče in da se zadeva vrne v prejšnje stanje. Dedič B. M. nikoli ni dal pooblastila za sklenitev takšnega dednega dogovora in ga tudi naknadno ni odobril, ampak ga je v vlogi z dne 21. 6. 2012 celo preklical. Pritožba navaja, da dedič ni imel možnosti, da se izjavi o navedbah sodedinj, v postopku sploh ni bil zaslišan.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dedni dogovor je sporazum med dediči in ima vse učinke sodne poravnave. Zato dednega dogovora ni mogoče preklicati. S sklenjenim dednim dogovorom namreč med dediči nastane obligacijsko razmerje. S trenutkom sklenitve dednega dogovora stranke izjavijo svojo voljo na zapisnik in podpišejo sporazum pred sodiščem. Sodišče takšen sporazum v sklepu o dedovanju le navede, njegova veljavnost pa ni odvisna od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Dednega dogovora ni mogoče preklicati in ga, povzetega v sklepu o dedovanju, s pritožbo tudi ni mogoče izpodbijati. S pritožbo bi bilo na primer mogoče uveljaviti le, da je bil sporazum v sklepu o dedovanju netočno povzet, česar pa pritožnik ne trdi.

5. Ker se je v sodni praksi uveljavilo prevladujoče stališče, da je dedni dogovor sporazum med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave, je za izpodbijanje dednega dogovora na podlagi določila 392. člena ZPP možna tožba. Takšna tožba je v zakonu urejena kot posebno izredno pravno sredstvo.

6. Dedni dogovor je bil sklenjen na naroku dne 21. junija 2012, kjer je pritožnika zastopala pripravnica odvetnice mag. S. A. D., ki je predložila pooblastilo za zastopanje. Iz pooblastila, ki ga je B. M. podpisal odvetnici mag. S. A. D.(B17), sledi, da odvetnici daje izrecno pooblastilo za zastopanje na poravnalnem naroku in sklenitev sodne ali izvensodne poravnave. Iz določila tretjega odstavka 95. člena ZPP pa sledi, da odvetnika lahko nadomešča pred okrajnim sodiščem in v gospodarskih sporih pred okrožnim sodiščem do vrednosti 20.000,00 EUR odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni. Pogoji za sklenitev dednega dogovora so bili torej podani. Pritožnika je ob podpisu dednega dogovora zastopala pripravnica v odvetniški pisarni odvetnice mag. S. A. D., zato naknadna odobritev pritožnika osebno ni bila potrebna. Če pa odvetnik pri podpisu dednega dogovora ravna v nasprotju z navodili stranke, dogovor zaradi tega ni neveljaven ali ničen, odgovornost za škodo pa mora prevzeti tisti, ki jo je tudi povzročil. 7. Ker pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso utemeljeni, je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

8. Pritožnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka sam skladno z določilom prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.