10. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani, in v postopku za preizkus pobude Viktorja Pintariča st. iz Maribora na seji dne 10. aprila 2003

sklenilo:

1.Zahteva za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče v Ljubljani je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa omejitev izvršbe za denarne terjatve, razen za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. V zahtevi predlagatelj ugotavlja, da je Ustavno sodišče že z odločbo št. U-I-339/98 z dne 21. 1. 1999 (Uradni list RS, št. 11/99 in OdlUS VIII, 13) ugotovilo, da je navedena določba ZIZ v neskladju z Ustavo, kolikor ne določa, da je nezarubljivi del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke ali druge osebe, za katere obstaja zakonita dolžnost preživljanja, in naložilo zakonodajalcu, naj ugotovljeno neskladje v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu odpravi, zakonodajalec pa v postavljenem roku tega ni storil.

Predlagatelj v zahtevi opisuje postopek v izvršilni zadevi, v kateri bi moral uporabiti navedeno določbo ZIZ, ter navaja, da je postopek zaradi neustavnosti te določbe prekinil. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ponovno ugotovi, da je izpodbijana določba ZIZ v neskladju z Ustavo, določbo razveljavi in jo nadomesti z novo, dokler zakonodajalec ne bo sprejel nove določbe.

2.Določbo prvega odstavka 102. člena ZIZ izpodbija tudi pobudnik Viktor Pintarič st. in v pobudi navaja, da zaradi neaktivnosti zakonodajalca, ki svoje obveznosti ni izpolnil, sodišča izpodbijano določbo uporabljajo celo strožje, kot je v njej predvideno. Pobudnik tudi meni, da je treba iz izpodbijane določbe ZIZ črtati besedo "pokojnino" in tako doseči, da pokojnina ter tudi odškodnina iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti ne bi bila več med prejemki, na katere se lahko seže z izvršbo. Meni namreč, da je pokojnina neodtujljiva pravica iz minulega dela ter edini vir preživljanja upokojencem, ki so socialno ogrožena in zdravstveno rizična skupina, odškodnina pa je nadomestilo za zmanjšano sposobnost, zato je vsako poseganje v ta prejemka neustavno. Pobudnik tudi navaja, da je po zakonu dolžan preživljati določene osebe. Meni, da je izpodbijana določba ZIZ v neskladju s 14., s 15., z 21., z 22., s 34., s 50., z 51. in s 53. členom Ustave. Pravni interes izkazuje s tem, da zoper njega teče izvršilni postopek za izterjavo denarne terjatve, njegov edini dohodek pa je pokojnina.

3.Ustavno sodišče je zaradi skupnega obravnavanja in odločanja zahtevo in pobudo združilo. Na zahtevo in pobudo je odgovoril Državni zbor, mnenje je dala tudi Vlada. Državni zbor meni, da so razlogi za zatrjevano neustavnost, ki jih v zvezi s 1. točko prvega odstavka 102. člena ZIZ, navajata zahteva in pobuda, upoštevani v spremembah ZIZ pobuda po izvzetju pokojnine iz izvršbe pa je po mnenju Državnega zbora neutemeljena, saj so razlogi za izvzem določenih prejemkov iz izvršbe v posebni naravi in namenu teh prejemkov. Pri pokojnini ti razlogi niso podani.

Vlada v svojem mnenju pojasnjuje, da je že v teku postopek za spremembo izpodbijane določbe ZIZ, v katerem je odločba Ustavnega sodišča št. U-I-339/98 z dne 21. 1. 1999 popolnoma upoštevana, zato po mnenju Vlade ponovno odločanje Ustavnega sodišča o ustavnosti 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ ni potrebno. O pobudi pa Vlada meni, da ni utemeljena.

B.

4.V času, ko je pred Ustavnim sodiščem tekel postopek odločanja o predlagateljevi zahtevi, je bila izpodbijana določba ZIZ z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/02 - v nadaljevanju ZIZ-A), ki je začel veljati dne 22. 9. 2002, spremenjena. V skladu z določbo prvega odstavka 122. člena ZIZ-A se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo oziroma zavarovanje vložen pred uveljavitvijo ZIZ-A, nadaljujejo in dokončajo po določbah ZIZ-A. To velja tudi za izvršilni postopek, ki ga je predlagatelj prekinil, ko je vložil zahtevo. Ker izpodbijana določba ZIZ ne velja več, vprašanje njene ustavnosti pa v izvršilnem postopku, v zvezi s katerim je bila vložena zahteva, ni več relevantno, je Ustavno sodišče zahtevo za oceno njene ustavnosti zavrglo.

5.Ker je bila izpodbijana določba ZIZ z ZIZ-A spremenjena, je Ustavno sodišče pobudnika pozvalo, naj pojasni, ali vztraja pri vloženi pobudi, in ga glede na določbo 122. člena ZIZ-A tudi pozvalo, naj, če pri vloženi pobudi vztraja, za izpodbijanje predpisa, ki je prenehal veljati, izkaže pravni interes. Pobudnik je Ustavnemu sodišču sporočil, da vztraja pri vloženi pobudi.

6.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ pobudnik nima pravnega interesa. V skladu z določbo 122. člena ZIZ-A mora namreč sodišče v nadaljevanju izvršilnega postopka, ki teče proti pobudniku, pri odločanju o pritožnikovem ugovoru uporabiti spremenjeno določbo 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ, ne izpodbijane določbe. Tudi ponovna odločitev Ustavnega sodišča o ugotovitvi neustavnosti izpodbijane določbe ZIZ zato ne bi mogla privesti do spremembe pobudnikovega pravnega položaja.

7.Pobudnik izkazuje pravni interes le za izpodbijanje določbe prvega odstavka 102. člena ZIZ v delu, v katerem sta kot prejemka, na katera je mogoče seči z izvršbo, navedena tudi pokojnina in odškodnina iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti. V tem delu je namreč ostala določba 102. člena ZIZ nespremenjena. Pobudnik meni, da je izpodbijana določba v neskladju z Ustavo, ker navedena prejemka, ne bi smela biti predmet izvršbe. Pobudnik sicer zatrjuje neskladje izpodbijane določbe s številnimi določbami Ustave, iz vsebine njegovih navedb pa je mogoče razbrati, da predvsem uveljavlja neskladje s 50. členom Ustave. Njegovi očitki pa niso utemeljeni. Res je, da ZIZ v 101. členu in v drugem in tretjem odstavku 103. člena za nekatere kategorije prejemkov, kot so npr. socialna pomoč, otroški dodatek, štipendija, invalidnina, itd., zaradi njihove narave določa, da ne morejo biti ali so lahko samo delno predmet izvršbe, ali pa se lahko nanje z izvršbo seže le za poplačilo določenih terjatev. To pa so prejemki, ki niso osnovni prejemki, kot sta plača ali pokojnina, temveč so dodatni, praviloma nižji prejemki, ki jih upravičenci prejemajo za zadovoljevanje določenih potreb in predstavljajo nek socialni korektiv. Socialni in varstveni namen teh prejemkov bi bil v primeru, da bi bili ti prejemki lahko predmet izvršbe brez omejitev, izničen. Navedeni razlogi pa pri pokojnini in odškodnini iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti niso podani. Ta dva prejemka sta po navedenih kriterijih, kot pobudnik tudi sam ugotavlja, bolj podobna plači kot prejemkom, naštetim v 101. členu in v drugem in tretjem odstavku 102. člena ZIZ, in sta v marsičem tudi odvisna od plače. Socialni razlogi, zaradi katerih so drugi prejemki izvzeti iz izvršbe, pri teh dveh prejemkih ne obstajajo oziroma vsaj ne v takšni meri, da bi narekovali izvzem teh prejemkov iz izvršbe v celoti. V obsegu, v katerem se zagotavlja socialna varnost dolžnikov, pa je del pokojnine izvzet iz izvršbe na podlagi določbe prvega odstavka 102. člena ZIZ. Izpodbijana določba ZIZ, v delu, kjer določa, da se z izvršbo lahko seže tudi na pokojnino in odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, zato ni v neskladju s 50. členom Ustave.

Ustavno sodišče je zato pobudo v tem delu zavrnilo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj