Jedro

Vročitev elaborata na podlagi podatkov v spisu ni izkazana. Z opustitvijo vročitve je sodišče predlagateljicama onemogočilo, da se seznanita z izdelanim elaboratom in da se do njega opredelita ter podata morebitne pripombe pred izdajo izpodbijane odločitve.

Sodišče se mora do pripomb na izvedensko mnenje opredeliti in navesti, zakaj pripombe niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni. Obrazložitev izvedenskega mnenja mora biti zato jasna, razumljiva in celovita, takšna torej, da omogoča preizkus in kritično presojo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je elaborat za evidentiranje stavbe št. 1456-773, na nepremičnini parc. št. 1493, k. o. ..., primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.

2. Zoper sklep se pritožujeta predlagateljici zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve pravil postopka. Predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Izpodbijani sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku2 . Elaborat pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bil vročen predlagateljicama v podajo morebitnih pripomb, temveč jima ga je sodišče vročilo šele skupaj s sklepom. Sklep je pavšalno obrazložen. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi zgolj navaja, da predloženi elaborat, upoštevajoč šesti odstavek 23a. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi3 predstavlja primerno strokovno podlago za evidentiranje stavbe. Takšna obrazložitev je vsebinsko popolnoma prazna. O tem, ali je elaborat primerna strokovna podlaga za vpis v kataster, sodišče ne odloča ob upoštevanju ZVEtL, ki v tem delu vsebuje le procesne določbe, temveč mora uporabiti materialno pravo, in sicer določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin4 v delu, ki se nanaša na evidentiranje stavb v zemljiškem katastru. Tega sodišče v konkretnem primeru ni storilo oziroma slednje vsaj ne izhaja iz obrazložitve, zato izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do podanih obrazloženih pripomb na predhodno izdelano izvedensko mnenje oziroma elaborat. Četudi izvedenec po predočenju pripomb vztraja pri svojem izvedenskem mnenju, je dolžnost sodišča, da tudi samo preizkusi izvedensko mnenje in se opredeli o utemeljenosti pripomb strank. Sodišče je dolžno izvedensko mnenje preizkusiti celo, če stranke nanj pripomb nimajo. Enako velja za preizkus elaborata za vpis v kataster stavb. Pritožnici opozarjata tudi na okoliščine, ki izkazujejo, da elaborat ni primerna strokovna podlaga za evidentiranje v zemljiškem katastru. V prikazu sprememb zemljišča pod stavbo so premaknjene parcelne meje. Za takšne spremembe ni razvidne nobene podlage, prav tako predlagateljici za to nista podali soglasja. Iz "Seznama merjenih površin za stavbo 1456-773 na parceli 1493, delno 1494/1 k. o. ..." in iz tlorisov stavbe izhaja, da v predmetnem elaboratu obstajata dodatni 3. in 5. etaža. Navedeno spremembo je geodet vnesel samoiniciativno ali pa na izvensodno sugestijo nasprotnega udeleženca, ki sicer na elaborat z dne 13. 1. 2014, v katerem 3. in 5. etaža nista obstajali, ni imel nobene pripombe in je bil zato s takšno naknadno pripombo že prekludiran. Dodajanje etaže poleg tega strokovno ni pravilno, saj je prostor nad prehodom v resnici že zajet v 4. etaži. Geodet z dodajanjem etaž in kvadratur provizorično pregrajenega prostora neupravičeno in pristransko veča površine v korist nasprotnega udeleženca. Takšna uvrstitev dodatne etaže je v nasprotju s 77. členom ZEN in 2. členom Pravilnika o vpisih v kataster stavb5 . Predlagateljici nadalje ugotavljata, da v elaboratu glede 1. in 2. etaže ni upoštevan tloris stavbe, kot izhaja iz priloge A9, saj sta hodnik pred kletjo predlagateljic in podest nad tem hodnikom izpuščena. Navajata, da v prvi etaži hodnik št. 9 sega do hiše na parc. 1498, vhod v klet št. 16 pa je iz parc. št. 1493 in ne iz parc. 1494/1. Geodet je samovoljno spremenil tloris hiše in z elaboratom nasprotnemu udeležencu omogočil, da si je prilastil stekleni del, ki ni samostojna parcela, temveč del parcel 1493 in 1494/1. Pripomba je bila že podana na obravnavi. Predlagateljici vztrajata, da se vzpostavi prvotni tloris in meje parcel po odločbi z dne 18. 6. 2014 št. 02112-966/2014-2. Nadalje navajata, da hodnik št. 10 v drugi etaži prav tako sega do konca stavbe oziroma do hiše na parc. 1498. Stavba na parc. 1497 ni imela nikoli svojega vhoda, temveč vedno po parc. 1493, sedaj po parc. 1494/1 in 1493. Predlagateljici menita, da je vse, kar je na skupni parceli, skupna last. V soglasju z nasprotnim udeležencem se na strani 15 in 16 elaborata del stavbe št. 10 v koloni "Vrsta prostora" spremeni v hodnik za lokali, št. 12 v vhod, št. 14, 15, 16 v kleti, št. 17 v kurilnico in št. 9 v hodnik. Pri kleteh nasprotnega udeleženca geodet ni nikjer upošteval nižje višine stropa. Poudarjata, da v elaboratu ni prikazano, kako so bila pravila in standardi Pravilnika upoštevani pri izračunu površin posameznih prostorov. Enako velja glede upoštevanja vratnih niš. Iz elaborata izhaja, da jih je pri izmeri skupnega hodnika v kletni etaži (št. 9) izpustil (skladno z 2. členom Pravilnika) oziroma zmanjšal, pri kleti nasprotnega udeleženca pa v kvadraturo prostora vštel tudi vratno nišo. Na strani 5 elaborata geodet ni upošteval površine prostora skladno s Pravilnikom. Prav tako ni jasno, kako je upoštevan šesti odstavek 2. člena Pravilnika. Poleg tega ni razvidno, zakaj kleti nasprotnega udeleženca niso ločene v obrazcu K-4 na strani 12 (16. člen Pravilnika). Ni jasno, ali je geodet udeležence obravnaval po enakih kriterijih, saj ni ločil površin kleti nasprotnega udeleženca glede na dele, ki so višji oziroma nižji od 160 cm. Geodet tudi neupravičeno ločuje površine stopnišča na tri različne posamezne dele, ker gre za en skupni del stavbe. Pritožnici na koncu še opozarjata, da je nasprotni udeleženec naknadno zgradil del stavbe št. 19. Gre za novo vlaganje, ki je nastalo na skupnem delu stavbe in gre v korist vseh treh udeležencev. Skladno z 2. členom Pravilnika in Navodili GURS z dne 24. 10. 2013 se podstrešje, ki je namenjeno le vzdrževanju strešne konstrukcije, ne glede na višino, ne upošteva pri površini dela stavbe in uporabni površini dela stavbe. Zato je pri posameznem delu št. 8 pod postavko "16-nedokončano" napačno navedena površina. Vztrajata, da sta ob dedovanju dali nasprotnemu udeležencu podstrešje in ne mansardo, zato se (ta) ne sme upoštevati pri kvadraturi delitve.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem postopku za vzpostavitev etažne lastnine s sklepom z dne 14. 9. 2016 izvedencu geodetske stroke družbi G. d.o.o., imenovanemu s sklepom, N 87/2008 z dne 15. 5. 2013, odredilo izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb za stavbo 1456-773 za oddajo na GURS, pripravo popisnih obrazcev Registra nepremičnin, izdelavo elaborata za vpis zemljišča pod stavbo 1456-773 in pripravo vseh izmenjevalnih datotek in arhiviranje gradiva za oddajo na GURS.6 Izvedenec je v skladu z navedenim sklepom dne 3. 10. 2016 izdelal izvedensko mnenje oziroma elaborat za vpis stavbe v kataster stavb. Sodišče prve stopnje izdelanega elaborata ni vročalo udeležencem postopka v izjavo. Pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje na podlagi šestega odstavka 23a. člena ZVEtL ugotovilo, da predložen elaborat predstavlja primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskega vpisa, se predlagateljici z elaboratom nista imeli možnosti seznaniti.

6. ZVEtL v petem odstavku 23a. člena določa, da se zainteresirane osebe pred sodiščem lahko izjavijo o pripravljeni strokovni podlagi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine.

7. Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se izjasni o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam oziroma udeležencem omogočiti, da se seznanijo z izdelanim elaboratom in izvedenskim mnenjem izvedenca geodeta ter se glede teh opredelijo (tretji odstavek 253. člena ZPP).

8. Vročitev elaborata na podlagi podatkov v spisu ni izkazana. Z opustitvijo vročitve je sodišče storilo v pritožbi očitano kršitev, to je kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Predlagateljicama je onemogočilo, da se seznanita z izdelanim elaboratom in da se do njega opredelita ter podata morebitne pripombe pred izdajo izpodbijane odločitve.

9. Ne glede na to, da sta bili pritožnici z izvedenskim mnenjem in elaboratom seznanjeni (najkasneje) z vročitvijo izpodbijanega sklepa, je utemeljen tudi pritožbeni očitek glede neobrazloženosti izpodbijane odločitve. Pritožnici pravilno opozarjata, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njunih pripomb na predhodno izdelano izvedensko mnenje oziroma elaborat,7 niti jih ni upošteval izvedenec pri izdelavi končnega elaborata oziroma dopolnitvi izvedenskega poročila z dne 3. 10. 2016, oziroma slednje ne izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče se mora do pripomb na izvedensko mnenje opredeliti in navesti, zakaj pripombe niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni. Obrazložitev izvedenskega mnenja mora biti zato jasna, razumljiva in celovita, takšna torej, da omogoča preizkus in kritično presojo.8 Sodišče je sicer 21. 10. 2015, tj. pred izdelavo elaborata z dne 3. 10. 2016, opravilo narok za obravnavo pripomb. Na tem naroku sta bili prisotni tako pritožnici kot izvedenec, ki se je do (do tedaj podanih) pripomb pritožnic tudi opredelil. Pritožnici sta ob zaključku naroka vztrajali, da se njune pripombe razrešijo s pisno dopolnitvijo elaborata ter navajali, da pripombe še niso izčrpane, ker so v (izvedenskem) mnenju še vedno vsebovani popravki, ki so bili v mnenje dodani, ne da bi bile predhodno podane pripombe nasprotnega udeleženca, čeprav gre za predlagalni postopek. Sodišče je predlogu predlagateljic sledilo in jima naložilo plačilo predujma za izvedenca.

10. Ker se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu do (ne)utemeljenosti pripomb predlagateljic in odgovorov izvedenca ni opredelilo, v zvezi s tem pa tudi ni obrazložilo, zakaj je predloženi elaborat kljub podanim pripombam, ki se nanašajo na samo tehnično izvedbo elaborata, primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, je bila s tem pritožnicama kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana smiselno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP. Ker se obrazložitev izpodbijanega sklepa zgolj sklicuje na zakonsko določilo šestega odstavka 23a. člena ZVEtL, je takšna obrazložitev pavšalna. V primeru, da sklep nima razlogov, ni možna presoja pravilnosti in zakonitosti, in je že samo zaradi tega pritožba utemeljena, saj pomeni v odločilnih dejstvih neobrazložena oziroma ne dovolj jasno obrazložena odločba absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje obravnavati (tudi) pripombe pritožnic na izvedensko mnenje in elaborat ter izvedenčeva pojasnila, ki se nanje nanašajo. V primeru, da bo ugotovilo, da pripombe niso utemeljene, ter da izvedensko mnenje in elaborat skupaj z dopolnitvami in popravki odraža dejansko stanje, bo moralo odločitev obrazložiti z razlogi, ki bodo omogočali preizkus njene materialnopravne pravilnosti.

12. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na tiste navedbe iz pritožbe, ki so odločilnega pomena za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP). Glede na razlog razveljavitve na ostale pritožbene navedbe ni odgovarjalo.

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker ti niso bili priglašeni.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju ZNP. 3 V nadaljevanju ZVEtL. 4 V nadaljevanju ZEN. 5 V nadaljevanju Pravilnik. 6 Izvedenec je v predhodnem postopku že podal pisno izvedensko mnenje oziroma elaborat. 7 Pripravljalni spis in pripombe na Elaborat za vpis stavbe v kataster stavb z dne 12. 6. 2015. 8 Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, letnik 2006, glej komentar k 253. členu ZPP.