Jedro

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje razčisti vprašanje ali je šlo res za nezakonito vselitev, če sta se tožnika vselila s privoljenjem imetnika stanovanjske pravice in njegovih podnajemnikov. Pa tudi če sta se nezakonito vselila in bi 2 leti po smrti imetnika stanovanjske pravice pridobila imetništvo stanovanjske pravice, tega nista mogla pridobiti na vsem stanovanju, saj so v določenih prostorih v njemu še 3 leta stanovali podnajemniki.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod I. ugotovilo, da je izvršba proti tožnikoma A. J. in M. J., ki teče pred Temeljnim sodiščem v Ljubljani, enota v Ljubljani nedopustna. Pod II. je zavrnilo nasprotni tožbeni zahtevek, po katerem bi morala tožnika izprazniti enosobno stanovanje št. 6 v pritličju hiše Z., se iz njega izseliti in ga izročiti Občini L.; pod III. pa je odločilo, da morata toženi stranki nerazdelno povrniti pravdne stroške v znesku 21.000,00 tolarjev tožnikoma.

Proti tej sodbi sta se pritožili toženi stranki, ki uveljavljata pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da sme lastnik stanovanja po določilu 58. in 147. čl. Stanovanjskega zakona vložiti tožbo proti osebi, ki zasede stanovanje brez najemne pogodbe. Ker tožnika nista bila podnajemnika pokojnega J. F., ki je umrl 28.11.1988, nista mogla naslediti njegove stanovanjske pravice in nista mogla zahtevati sklenitve najemne pogodbe. Pritožnici menita, da se poravnava, ki sta jo sklenili z B., nanaša tudi na tožnika in da izpodbijana sodba v tem delu nima ustrezne obrazložitve. Prijava stalnega bivališča in dolg izpraznitveni rok za B. kažeta na to, da sta se tožnika vselila šele tedaj, ko sta B. prenehala uporabljati stanovanje. Zato pritožnici predlagata spremembo sodbe in ugotovitev, da izvršba ni dopustna, ter ugoditev zahtevku iz nasprotne tožbe, podrejeno pa razveljavitev.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje, ki je preizkusilo izpodbijano sodbo po določilu 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni dovolj popolno in pravilno ugotovilo dejanskega stanja, zlasti v zvezi s skupnim gospodinjstvom tožnikov in B. V obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedeno, kako se je sodišče iz izvedenega dokaznega postopka prepričalo, da niso živeli v skupnem gospodinjstvu. Samo navedba tožene stranke, češ da tožnika nista živela v stanovanju pred izselitvijo B., ne zadošča. Zlasti ne zato, ker je sodišče pri razsoji o nasprotnem tožbenem zahtevku drugače navedlo čas njune vselitve in v zvezi s tem uporabilo materialno pravo. Slednje je napačno uporabljeno tudi zato, ke je sodišče prve stopnje štelo, da sta se tožnika nezakonito vselila že pred smrtjo J. F. dne 28.11.1988 ali pa najkasneje ob njegovi smrti. Pri tem ni razčistilo vprašanja, ali je šlo res za nezakonito vselitev, če sta se vselila s privoljenjem J. F. in B. Pa tudi če bi se bila tožnika res nezakonito vselila najkasnje 28.11.1988 in po dveh letih postala imetnika stanovanjske pravice, te ne bi bila mogla pridobiti na vsem stanovanju, saj so tedaj v njem še živeli B., ki so se jih s sodno poravnavo obvezali izprazniti šele do 31.12.1991. Ker torej sodišče prve stopnje ni dovolj popolno in pravilno ugotovilo dejanskega stanja ter zaradi tega tudi ni moglo pravilno uporabiti materialnega prava, je sodišče druge stopnje po določilu 370. čl. Zakona o pravdnem postopku ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijano sodbo. V ponovljenem dokaznem postopku bo treba ponovno zaslišati pričo B. in pravdni stranki, ki naj natančneje pojasnijo vsebino podstanovalske pogodbe med pok. J. F. in B. z dne 9.10.1987 (priloga A 3 v spisu I P 125/89); vsebino dogovora, na podlagi katerega sta se vselila tožnika (s kom in kdaj); ter razdelitev prostorov, način delitve stroškov za stanovanje in življenje v stanovanju do izselitve B. Sodišče prve stopnje naj natančno ugotovi datum, ko so B. izpraznili stanovanje in kako je bilo nato z izročitvijo oz. uporabo prostorov, ki so jih B. zasedali. Nato naj ponovno oceni izvedene dokaze in odloči o obeh tožbenih zahtevkih.

Sodišče druge stopnje je pri svojem odločanju uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90 in RS št. 55/92) in Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS št. 35/82 in 14/84) na podlagi prvega odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Reublike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I), v povezavi s 1. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 33/91-I).

Stanovanjski zakon je objavljen v Uradnem listu RS št. 18/91 in 21/94.