Up-9/96

2. julij 1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M.G. iz G., ki ga zastopata M.I. in I.I., odvetnika v C. na seji senata dne 2. julija 1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M.G. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 112/95-4 z dne 18.10.1995 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. Ks 26/95 z dne 2.6.1995 in sklepom istega sodišča št. Kpr 73/95 z dne 18.5.1995 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 9. januarja 1996 dal ustavno pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave, sklep, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper prvi sklep, in sodbo, s katero je bila zavrnjena zahteva za varstvo zakonitosti zoper prva dva sklepa. V izpodbijanem sklepu naj bi ne bile navedene okoliščine, iz katerih bi izhajal utemeljen sum, da je pritožnik storil očitano mu kaznivo dejanje. Navedel je še, da nima dovolj denarja za dolg kazenski postopek. Pritožnik meni, da mu je bila z izpodbijanimi sklepi kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

2.Ena od predpostavk za vložitev ustavne pritožbe je izčrpanost pravnih sredstev (tretji odstavek 160. člena Ustave in prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Praviloma se lahko ustavna pritožba lahko vloži šele potem, ko so izčrpane vse redne in praviloma tudi izredne pravne poti, s katerimi se lahko popravijo ali odpravijo kršitve ustavnih pravic.

3.Pritožnik izpodbija sklep o uvedbi preiskave. Eden od pogojev za izdajo takega sklepa je obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje (prvi odstavek 167. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/95 - v nadaljevanju: ZKP). Senat pri odločanju o pritožbi zoper sklep o uvedbi preiskave ustavi preiskavo, če ni dokazov, da bi bil obdolženec storil kaznivo dejanje (prvi odstavek 181. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: ZKP). Postopek torej ustavi le, če bi iz spisa popolnoma očitno izhajalo, da ni dokazov niti za utemeljenost suma, da bi bil obdolženec storil kaznivo dejanje, kje šele za kazensko odgovornost. Izvenobravnavni senat se pri tem ne spušča v podrobno presojo dokazov: samo v situacijah, ko je očitno, da ni dokazov za utemeljenost suma, senat kazenski postopek ustavi. Prav zbiranju dokazov in podatkov, potrebnih za odločitev o morebitni vložitvi obtožnice, je preiskava namenjena.

Razjasnitev stanja stvari (drugi odstavek 343. člena ZKP) oziroma popolna in pravilna ugotovitev dejanskega stanja (373. člen ZKP) je namen glavne obravnave.

4.Odločitev senata o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o uvedbi preiskave pomeni torej nadaljevanje preiskave, novo možnost preveritve obstoja potrebne - tokrat višje - stopnje verjetnosti, da je prav obdolženec storil določeno kaznivo dejanje, v fazi ugovora zoper obtožnico, glavno obravnavo in sodbo ter postopek s pravnimi sredstvi. Ves nadaljnji postopek je namenjen dokončni razjasnitvi istih pravnih in dejanskih vprašanj, ki so bila že predmet obravnavanja izvenobravnavnega senata ob odločanju o uvedbi preiskave. Razlika med dokončno obsodilno odločitvijo in dopustitvijo preiskave je le v tem, da je temelj drugi odločitvi že obstoj "dokazov, da bi bil obdolženec storil kaznivo dejanje", temelj obsodilni sodbi pa mora biti pravilno in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje (argumentum a contrario iz 373. člena ZKP). Predmet odločitve izvenobravnavnega senata ob uvedbi preiskave je torej enak predmetu sodbe. Zoper sklep o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o uvedbi preiskave je zato procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS izpolnjena šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper sodbo oziroma drugo odločbo, s katero se kazenski postopek konča.

5.Ker je pritožnik navedel, da nima denarja za dolg kazenski postopek, je Ustavno sodišče presojalo, ali so zaradi tega izpolnjeni pogoji za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpanjem pravnih sredstev. Po drugem odstavku 51. člena ZUstS lahko namreč Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta za pritožnika nastale nepopravljive posledice.

6.Pritožnik nepopravljivih posledic ni izkazal. Stroški kazenskega postopka - razen stroškov za zagovornika - se po ZKP vnaprej izplačajo iz sredstev sodišča (četrti odstavek 92. člena). Če nima sredstev za zagovornika, lahko zahteva postavitev zagovornika po 12. členu ZKP. V primeru ustavitve postopka, zavrnilne ali oprostilne sodbe bodo stroški tudi dokončno bremenili proračun, pritožnik pa bo lahko zahteval tudi povračilo zneska, ki je predstavljal nagrado in potrebne izdatke zagovornika (prvi odstavek 96. člena ZKP).

7.Ker enega izmed pogojev za izjemno obravnavanje pred izčrpanjem pravnih sredstev ni izkazal, se v presojo izpolnjenosti ostalih Ustavnemu sodišču ni bilo potrebno spuščati. Ustavno sodišče je po navedenem ustavno pritožbo zavrglo.

8.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in sodnika dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednk senata

dr. Boštjan M. Zupančič