Jedro

Pravilen je zato zaključek tožene stranke, da podatki iz zemljiške knjige, ki so aktualni, potrjujejo, da je A.A. solastnica do 1/8 nepremičnin v k.o. B, prav tako iz upravnega spisa izhaja, da teh podatkov tožnik ni navedel v izjavi prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine in tudi ne naknadno, ko je bil pozvan, da svojo prošnjo dopolni. Sodišče lahko zaradi tega sledi zaključku tožene stranke, da je tožnik z opustitvijo navedbe teh podatkov namenoma navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine zato, da bi mu bila odobrena brezplačna pravna pomoč.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne ... s tem, da tožnik nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne more vložiti v šestih mesecih od dneva izdaje te odločbe. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožnik smiselno zaprosil za brezplačno pravno pomoč za oprostitev plačila sodnih taks in vseh stroškov postopka v individualnem delovnem sporu, ki se obravnava pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, Oddelek v C pod opr. št. Pd ... . V zvezi s premoženjskim stanjem je tožnik zase in družino kot edino premoženje navedel dvosobno stanovanje, priložil je sklep Temeljnega sodišča v C, Enota v D z dne 27. 9. 1990, izpise stanja na računih vrednostnih papirjev v Centralnem registru zanj, za ženo in oba otroka, fotokopijo prometnega dovoljenja za osebno vozilo last njegove žene ter bančne izpiske zase in za družinske člane. Tožnik je v svoji prošnji kot družinske člane navedel ženo in oba otroka. Otroka rojena oba .... 1980 sta polnoletna in tožnik zanju ni predložil potrdila o šolanju, zato se kot družinska članica tožnika šteje le njegova žena A.A. (23. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZBPP). Tožena stranka je preverila premoženjsko stanje tožnika in njegove družine pri Geodetski upravi RS, pri Klirinško depotni družbi in v Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v D. Iz dopisa Geodetske uprave RS z dne ... in podatkov Zemljiške knjige Okrajnega sodišča v C z dne .... je bilo ugotovljeno, da je tožnik tudi solastnik (do 7/150) nepremičnin vpisanih v katastrski občini B, vl. št. 827 in solastnik do 1/6 pri vl. št. 838, parc. št. 340. Tožnikova žena pa je solastnica do 1/8 nepremičnin vpisanih v katastrski občini B vl. št. 737 parc. št. 269/2, ki obsega stanovanjsko stavbo in dvorišče. Tožnik teh nepremičnin ni navedel, ni navedel niti ni priložil listin glede lastništva nepremičnin za svojo ženo. Tožena stranka zaključuje, da je tožnik namenoma v izjavi o premoženjskem stanju zase in družino navajal neresnične podatke o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine zato, da bi mu bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Navaja, da premoženje, ki ga tožnik v svoji izjavi ni navedel, skupaj s premoženjem, ki ga je navedel, po oceni sodišča glede na vrednost nepremičnin na nepremičninskem trgu presega višino 20 minimalnih plač, to je trenutno znesek 2.350.000,00 SIT. Tožena stranka je prošnjo zavrnila na podlagi 3. odstavka 20. člena ZBPP. Tožnik v tožbi navaja, da odločbo tožene stranke izpodbija zaradi nepopolnega oziroma nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Tožena stranka je neupravičeno zavrnila njegovo prošnjo in je nekatere podatke nepopolno ugotovila oziroma je ugotovila vrednost na podlagi nestrokovne ocene, ki je lahko subjektivne narave. Tožnik navaja, da tožena stranka očita, da je kot prosilec za brezplačno pravno pomoč zamolčal podatek, da njegova žena A.A. poseduje nepremičnine v k.o. B. Navaja, da je bil ta delež njegove žene na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v D opr. št. D... z dne ... na podlagi dednega dogovora odstopljen drugemu dediču za ustrezno denarno protivrednost. To dokazuje, da njegova žena v času vložitve prošnje za pravno pomoč ni bila več lastnica teh nepremičnin, prilaga sklep o dedovanju opr. št. D .... Iz tega tudi izhaja, da je sodišče napačno ugotovilo oziroma nestrokovno ocenilo skupno premoženje s sklepanjem o vrednosti nepremičnin na nepremičninskem trgu. Predlaga, da sodišče odločbo tožene stranke razveljavi in samo odloči o stvari oziroma vrne v ponovni postopek. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je premoženjsko stanje tožnika in njegove žene ugotavljala na podlagi pisne izjave tožnika o premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegove družine. Tožnik je v izjavi z dne ... kot svoje in ženino edino premoženje navedel lastništvo dvosobnega stanovanja, priložil pa je sklep Temeljnega sodišča v C, Enota v D. Tožena stranka je pribavila podatke preko Geodetske uprave RS, Klirinško depotne družbe in Zemljiške knjige Okrajnega sodišča v D in dobila podatek, da tožnik z listinami tožene stranke ni seznanil, da je njegova žena solastnica nepremičnin. Tožena stranka ugotavlja, da je tožnik v izjavi prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine zato, da bi bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Tožena stranka ocenjuje, da bi vrednost premoženja, ki ga tožnik ni navedel skupaj s premoženjem, za katerega je predložil podatke, glede na vrednost nepremičnin na nepremičninskem trgu presegla 20 minimalnih plač. Tožena stranka še navaja, da iz rednega izpiska iz zemljiške knjige Okrajnega sodišča v D z dne ... izhaja, da je žena tožnika še vedno lastnica nepremičnin, sklep Okrajnega sodišča v Radovljici opr. št. D 157/2000, na katerega se tožnik sklicuje v svoji tožbi, pa je bil že vknjižen v zemljiški knjigi. Tožena stranka predlaga, da se tožba tožnika zavrne kot neutemeljena. Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu. K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena. Tožena stranka je odločila na podlagi 3. odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz 1. odstavka tega člena (to je obrazec o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine) namenoma navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine zato, da bi mu bila odobrena brezplačna pravna pomoč, se prošnja z odločbo zavrne in je prosilec ne more vložiti v nadaljnjih šestih mesecih od dneva izdaje odločbe. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik k svoji izjavi prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine z dne 30. 4. 2004 navedel le, da je lastnik stanovanja, naknadno pa je predložil sklep Temeljnega sodišča v C, Enota v D z dne ... . Iz podatkov, ki jih je pridobila tožena stranka pa izhaja, da je tožnikova žena A.A. lastnica do 1/8 nepremičnin k.o. B vl. št. 737. Iz izpisa zemljiške knjige Okrajnega sodišča v C z dne ... tudi izhaja, da je bila opravljena vknjižba na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v C opr. št. D ... . Pravilen je zato zaključek tožene stranke, da podatki iz zemljiške knjige, ki so aktualni, potrjujejo, da je A.A. solastnica do 1/8 nepremičnin v k.o. B, prav tako iz upravnega spisa izhaja, da teh podatkov tožnik ni navedel v izjavi prosilca za brezplačno pravno pomoč o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine in tudi ne naknadno, ko je bil pozvan, da svojo prošnjo dopolni. Sodišče lahko zaradi tega sledi zaključku tožene stranke, da je tožnik z opustitvijo navedbe teh podatkov namenoma navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine zato, da bi mu bila odobrena brezplačna pravna pomoč. Tožnik v tožbi navaja, da je njegova žena na podlagi dednega dogovora odstopila svoj delež drugemu dediču za ustrezno denarno protivrednost in prilaga sklep Okrajnega sodišča v C, opr. št. D ... z dne .... Iz izpisa Zemljiške knjige Okrajnega sodišča v C izhaja, da je bila opravljena vknjižba na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v C, opr. št. D ... z dne ... in da je A.A. lastnica do 1/8 v k.o. B vl. št. 737 parc. št. 269/2. Tožnik je tožbi priložil sklep o dedovanju opr. št. D ..., iz katerega izhaja, da so dediči sklenili dedni dogovor in pod točko 2 tega dogovora sta se solastnici A.A.in E.E., vsaka do 1/8, zavezali z ustrezno pogodbo prenesti svoja solastna deleža na F.F., v roku treh mesecev, pod izvržbo. Tožnik v tožbi ne trdi, da je bilo to izvedeno, iz izpiska iz zemljiške knjige pa izhaja, da je bila tožnica vpisana kot lastnica do 1/8 na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju opr. št. D ... . Tako priloženi sklep o dedovanju opr. št. D... ne potrjuje tožnikove tožbene trditve, da njegova žena ni bila več lastnica nepremičnin k.o. B v času, ko je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka je ocenjevala tudi vrednost premoženja, vendar pri odločanju na podlagi 3. odstavka 20. člena ZBPP to ni potrebno, ker tega pogoja zakon pri odločitvi na citirani pravni podlagi ne predvideva. Tožbeni ugovor v zvezi s tem je zato brezpredmeten. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. K 2. točki izreka: Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel, da je nezaposlen in da nima dohodka, iz potrdila Zavoda RS za zaposlovanje z dne 13. 9. 2000 je razvidno, da se tožnik z 22. 8. 2000 preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, v spisu pa so podatki o osebnem dohodku za njegovo ženo za čas od oktobra 2003 do marca 2004, z najvišjim izplačilom v marcu 2004 v višini 90.646,00 SIT. Ker je tožnik v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel, da je brez zaposlitve in nima dohodka, je sodišče štelo, da predlaga oprostitev plačila sodnih taks tudi v tem upravnem sporu. Sodišče je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, RS, št. 14/91 in nadaljnji). Na podlagi podatkov iz upravnega spisa o dohodku tožnikove žene in dejstvu, da tožnik nima lastnega dohodka, sodišče zaključuje, da bi lahko s plačilom sodnih taks bila ogrožena sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, zato ga je oprostilo plačila sodnih taks.